Ženske v znanstveni fantastiki

Dan žena obeležujemo z mesecem močnega koncentrata ŽENSKE ZNANSTVENE FANTASTIKE:

Morda najboljša spletna bibilografija feministične spekulativne fikcije: Feminist Science Fiction, Fantasy & Utopia.

Vodilna feministična ZF konvencija WisCon. Ste vedeli, da jo prirejajo že od leta 1977?

Zakaj naj bi zgodbe o spolno specifičnih problemih 51 % prebivalstva – o njihovih edinstvenih situacijah, preizkušnjah, jezi – “večino” bralstva zanimale manj kot zgodbe o zatiranju in jezi, denimo, luskastih nezemljanov, živečih na planetu, ki kroži okrog oddaljene zvezde? če je zgodba dobra in privlačna, bi ji moralo dejstvo, da je relevantna za porazdelitev moči tukaj in zdaj, moč dajati in ne odvzemati. Tovrstne zgodbe ne bi smele moških bralcev nič manj inherentno zanimati od zgodb drugih skupin, katerih zgodovina in biologija se razlikujeta od njihove. Moč lahko pomeni marsikaj. Včasih pomeni prenehati z neupoštevanjem in sploh pogledati.

Branja je vreden celoten govor Nancy Kress o ženskah v ameriški ZF.

Super članek Susan Elizabeth Lyons, ki ga je sprovociralo vprašanje njenega sina, če je v redu, da fant prebere knjigo o deklici (zanimive osebne izkušnje ji je sporočilo tudi 15 priznanih avtoric).

Naj spomnimo na test Bechdelove, ki ga kljub minimalnih zahtevam še danes prestane osupljivo malo vsebin v različnih medijih: 1) [film] mora vsebovati vsaj dva ženska lika, 2) ki govorita med seboj, 3) še o čem drugem kot o moškem. Velika baza testiranih filmov.

Miselni vzorec za preverjanje, če je ženski lik originalen ali samo enodimenzionalni kliše.

Margaret Atwood prijetno cinično o ženskih romanih.

“Menim, da je glavna težava v tem, da so ženske zahtevale ‘močne ženske like’, moški avtorji pa so to narobe razumeli. Mislili so, da feministke govorijo o likih [močnih žensk]. Feministke so ciljale na [močne like] ženskega spola.” Shana Mlawski o tem, zakaj so močni ženski liki slabi za ženske.

Nezaslišano – založniška industrija še kar priporoča avtoricam rabo psevdonimov: “Študije še vedno kažejo, da ženske berejo knjige moških avtorjev, moški pa ne berejo knjig ženskih avtoric – kar morda še posebej drži na nekaterih področjih žanrskega leposlovja.”

Guardianova anketa nakazuje, da gre pri seksizmu v svetu ZF morda za vprašanje reprezentacije bralstva. […] Morda res drži splošno prepričanje, da je ZF samo za fantke. Morda pa spletne ankete izpolnjujejo predvsem beli moški srednjega razreda, ki so zelo, zelo glasna manjšina veliko širšega in bolj reprezentativnega bralstva.”

Susan Schwartz o desetletjih, ki so bila v (ameriški) ZF precej burna in odločilna, kar se tiče prodiranja pisateljic v žanr.

ZF in utopije avtoric od leta 1818 do 1949.

John Scalzi o počasnem pripuščanju režiserk v visokoproračunsko ZF: “Kaže, da ima ZF večje težave s pripuščanjem režiserk in scenaristk kot drugi žanri. Pregled filmov z visokimi zaslužki je nekoliko popačen pogled na veliko sliko, a po drugi strani – režiserke in scenaristke dandanes delajo na najvišjih ravneh v drugih filmskih žanrih, vključno s sorodnim žanrom fantastike. Da jih najdem na enaki ravni v znanstveni fantastiki, se moram vrniti v dvajseto stoletje. To ni prav.”

Da v mesecu ženske ZF ne zanemarimo kvirovskih vsebin: pisateljica Nicola Griffith z izborom dobrih lezbičnih ZF romanov.

Nekaj parodije na šund petdesetih: I Was Kidnapped by Lesbian Pirates from Outer Space Megan Rose Gedris. :)

Spletni strip Zoe Coughlin, v katerem največja težava človeštva ni nevzdržno preštevilno, temveč maloštevilno prebivalstvo: The Last Cowboy.

The Intrepid Girlbot – spletni strip Diane Nock o svetu robotov in gozdnih živalic. Kdo se še ni vprašal, kako je videti neverbalna komunikacija med osamljeno robotko in rakunom?

Spekulativni kratki film Laure Heit o nevidnosti: Look For Me.

Simpatična animacija Lois van Baarle: Trichrome Blue.