Svetovni dan Romov 2011

Romi v (znanstveni) fantastiki

Literarne reprezentacije romskosti že od folklorne pripovedi naprej spremlja obilo fantastičnih elementov, toda namenimo letošnji 8. april temu, da si mitotvornost ogledamo skozi reprezentacije Romov v ZFF. Njune žanrske zakonitosti omogočajo in celo spodbujajo k inovativnemu predrugačenju stereotipnih romskih likov, a ti pogosto ostanejo le nadgradnja različice iz magičnega realizma, za katero so značilni usodna privlačnost, čutnost, globoka povezanost z naravo, smisel za glasbo, a tudi intriga, maščevalnost, kriminal in celo določena mera norosti. Še v fikciji 21. stoletja najdemo skoraj izključno pravljične upodobitve, kot da obstoja sodobnih Romov literatura sploh ne priznava, ker je dramatični mit privlačnejši:

Mnoge fikcijske upodobitve Romov v literaturi in umetnosti predstavljajo romantizirane narative njihovih domnevnih mističnih sposobnosti napovedovanja prihodnosti ter domnevno razdražljive ali strastne narave v kombinaciji z neukrotljivo ljubeznijo do svobode in zločinskimi navadami. […] V sodobni fantastiki pogosto nastopajo liki romske narodnosti. Često posedujejo arhaično okultno znanje, ki se prenaša skozi generacije. Takšna pogosta raba romske narodnosti je vzpostavila »ciganski arhetip« v popularni sodobni literaturi.

Pridružujemo se komentarjema pisateljice Elizabeth Bear, da gre pri zločinskih romskih likih za rasizem ter »tako očiten in boleč stereotip«, in bralke Courtney Sintezza, da »bi bilo krasno, če bi se v pop kulturi vsaj enkrat pojavila reprezentacija običajnih Romov, ki se običajno vedejo«. Med prvimi asociacijami so praviloma tiste negativne, navedene kot samoumevne in inherentne lastnosti Romov, kar povzroči preplet fikcije in resničnosti, zaradi katerega se Roma celo v resničnem življenju ne obravnava kot posameznika z lastno osebnostjo, temveč prej kot romski lik. Tovrstni oznaki le izjemoma sledi premislek, kakšne okoliščine so zgodovinsko botrovale nastanku te povezave, zakaj večinskemu prebivalstvu ustreza, da lahko krivdo za marsikaj neupravičeno pripne Romom, in zakaj čuti potrebo po tem celo v leposlovju.

Žal je nedostopna spletna stran Space Gypsies z bolj optimistično usmeritvijo:

Romi se v literaturi redno pojavljajo kot simboli eksotičnega, Drugega. V znanstveni fantastiki njihov skrivnosten izvor, povezava z nomadstvom in folklora predstavljajo bogat vir metafor – ne da pri tem nujno postanejo zlovešči »tujci«.

Lahko bi sicer zagovarjali ZFF, češ da vsaj v zgodbah o daljni prihodnosti nastopajo tudi Romi in druge marginalizirane družbene skupine, vendar po zlitju ras etnična pripadnost pač ni več relevanten dejavnik pri percepciji identitete in izgradnji samopodobe, zato je enostavno odsotna. To je piškav izgovor, saj avtorji skoraj brez izjeme (namerno ali ne) ohranjajo stereotipne drobce kulturno pogojenih lastnosti in vedenja iz preteklih dob. Razen v utopičnih delih je ta raznolikost pogosto namenjena vzpostavljanju osebnih ali – pogosteje – družbenih konfliktov, ki naredijo zgodbo bolj napeto ali predstavljajo celo njen glavni zaplet ali vrhunec.

Nekoliko smo zašli v splošno kritiko rasizma v ZFF; mainstreamovska (promocijsko in finančno izdatno podprta) literatura pač marginalizira številne družbene skupine in le redke predstavlja kot pomensko nevtralne ali pozitivne. Predvidljivim protagonistom so večinoma skupni tipični demografski markerji skupin z družbeno močjo. Kadar pri glavnem junaku lahko razberemo stereotipno romske lastnosti (denimo samotni, po potrebi nevarni popotnik, ki obvlada magijo), gre za podobo, očiščeno negativnih konotacij, običajno pripisanih (redkemu) dejansko romskemu liku. Ta ima velikokrat vlogo skrivnostnega, temačnega, muhastega pomočnika, ki nastopa le sporadično, da junaka usmeri ali mu pomaga iz težav, sam pa ima nejasne motive in za svoja dejanja ni ustrezno nagrajen, prej ga doleti tragična usoda. Včasih vendarle naletimo tudi na pozitiven prikaz nomadstva, pogosto obarvanega z magičnimi sposobnostmi, ter na opolnomočene romske like, ki samozavestno sledijo svoji poti.

Nekaj žanrskih primerov:

  • fantastični roman Gypsies (Robert Charles Wilson, 1988), v katerem nomadstvo vključuje sposobnost vizualizacije drugih vesolij in popotovanje skoznje,
  • znanstvenofantastična knjižna serija Otherland (Tad Williams, 1996–2001, avdioknjiga), v kateri nastopa romski lik, pa tudi nomadi, ki se ne menijo za meje naprednega kiberprostora virtualne resničnosti,
  • temnofantastični/grozljivi roman Mulengro (Charles de Lint, 1985, e-knjiga), sodoben prikaz romskih kulturnih mitov skozi zgodbo, v kateri Rome in Civile združi skupni strah pred morilcem,
  • fantastična serija šestih knjig Kushiel’s Legacy (Jacqueline Carey, 2001, e-knjiga), v kateri nastopa nomadska rasa Tsingani.

(Wilsona in Careyjevo najdete drugod na spletu tudi v obliki avdioknjig, a tega niste prebrali tu)

Pa pri nas? Prek spleta je denimo dostopno diplomsko delo Barbare Bajda Cigani v slovenski literaturi (pdf), ki se sicer ne ukvarja s fantastiko. Seveda se zavedamo neustreznosti pisanja o celi družbeni skupini »od zunaj«, ko bi vendar morali predati besedo njej sami. Romskih avtorjev, ki bi bili specializirani za pisanje ZFF, še nismo odkrili, zato pa izpostavljamo murskosoboški Romski informativni center ROMIC, ki skrbi za ohranjanje romskih vrednot in jezika ter zbira tako literaturo o Romih kot literaturo romskih avtorjev. Zveza Romov Slovenije občasno prireja literarna srečanja in izdaja publikacije romskih pisateljev in pesnikov.

Ljubljanska Strip.art.nica Buch vabi na predstavitev 4. knjige iz Zbirke Miki Muster, na kateri bo 85-letni avtor dajal avtograme, 14. aprila 2011 ob 19. uri.

Malo je pristne slovenske stripovske produkcije, še manj take, ki je kljub izrazito žanrskim motivom (denimo potovanje skozi čas in na druge planete; dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika in druge zgodbe iz avtorjevega bogatega opusa sicer vsebujejo tudi pustolovske, romantične, zgodovinske, vojaške, družbeno kritične, komične …, a vedno nekoliko fantastične teme) presegla okvire ter dosegla vsesplošno medgeneracijsko priljubljenost in kultni status.

A v kontekstu današnje teme si le moramo dovoliti opazko, da so (za takraten humor tipične) reprezentacije žensk in drugih narodnosti v Mustrovih stripih ob ponovnem, odraslem branju danes bistveno manj sprejemljive …

17. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos
Med 15. in 24. aprilom vas čaka precej surrealistično, magično, mistično, arhetipsko, a tudi abstraktno in kritično obarvanih plesno-gledaliških užitkov, redefiniranje identitete in prostora, pogosto s precej fantastično scenografijo in kostumografijo, v nekaj primerih pa tudi tematsko.