Svetovni dan okolja

Letošnjega 5. junija je tema zmanjševanje ogromne letne količine zavržene hrane in s tem ogljičnega odtisa.

Nobeno dobro znanstvenofantastično delo ne bi smelo zanemariti okoljskih vidikov, a mnoga jih. Ob dnevu okolja navajamo nekaj takih, ki ne razočarajo. V trenutno popularno (post)apokaliptično fikcijo se ne spuščamo, če samo nereflektirano uživa v katastrofiranju. V žanru ekotopije (ecotopiaecotopian fiction, po Dannyju Bloomu tudi nedavna skovanka cli ficlimate fiction) nekatere avtorje privlači utopičen, druge antiutopičen pogled. Med najbolj znanimi so denimo Ernest Callenbach (ena prvih ekoloških utopij, Ecotopia), Kim Stanley Robinson (trilogija o Marsu, trilogija Three Californias in številna druga dela, uredil je tudi zbirko Future Primitive: The New Ecotopias), Ursula K. Le Guin (Always Coming Home), Margaret Atwood (Oryx and Crake, The Year of the Flood), Frank Herbert (serija Dune), Octavia E. Butler (Dawn), Harry Harrison (Make Room! Make Room!, po katerem je posnet Soylent Green), Whitley Strieber in James Kunetka (Nature’s End).

Od naših avtorjev, ki se skozi ZF ukvarjajo z okoljsko problematiko, je seveda najpomembnejši Vid Pečjak (Kataklizma ali Selenino maščevanje in mnoge druge). Omenimo še vsaj Zapiske odposlanca Zemlje Miha Remca, utopijo Kozjansko morje Daniela Artička, antiutopični ekofeminizem Odlagališče Vesne Lemaić pa seveda raznoliko zbirko stripov Slepo Sonce Tomaža Lavriča, simpatično poučen Obisk s planeta Beta Matjaža Schmidta in svarilni Skok v prihodnost Mikija Mustra.

Več:

Naj priložnost izjemoma izkoristimo še za skok izven okvirov beletristike in opozorimo na nekaj pomembnih portalov in člankov: