Author Archives: Punctus interrogativus

Avgust 2019

7. avgust ob 18.00 v Beletrini: O klovnih, puščavi in prevajanju znanstvenofantastičnega (Igor Harb, Aljaž Potočnik in Katja Perat).

12. avgust ob 21.00 v Centru Noordung (ex-KSEVT): Opazovanje meteorskega roja Perzeidov.

16. avgust ob 20.00 na Livadi: Zvezde padajo z neba.

24. avgust ob 19.00 v Centru Noordung: Opazovanje vesolja – Saturn.

24. avgust ob 20.00: Astronomski večer na Voglu: Črne luknje v vesolju.


ZFF dela, ki se ukvarjajo z ekonomskimi vprašanji.

Taubi iz Kraljev ulice vodi simpatično akcijo Podari knjigo: če prinesete odvečno čtivo, bo poskrbel, da bo našlo nove bralce na postajah LPP.

Dediči avtorskih pravic po Tolkienu ne pustijo, da bi Amazonova nova serijia prikazovala zgodbe iz obdobij, ki jih je v filmih že upodobil Jackson.

Knjiga iz druge roke vsebuje dve zgodbi.

Luna na turneji.

Oldie but goodie: astronavtska etiketa.

Izraelci so nameravali kot prvi pristati na Luni z zasebnim plovilom, a je to na koncu uspelo le najmanjšim članom ekspedicije, počasnikom (tardigradom).

Meme kotiček: čustva računalnika, Što je meni ovo trebalo?

Julij 2019

4. julij ob 17.30 v Peterlinovem paviljonu: Poljudno predavanje prof. Uroša Seljaka o kozmoloških raziskavah.

13. julij ob 17.00 na Jelenovem Grebenu: Lunini dnevi.

16.–20. julij v Ljutomeru: 15. Grossmannov festival.

Še do 29. avgusta v Balassijevem inštitutu: razstava Balázsa Deima Fotonični teden.


Izšla je še broširana izdaja slovenskega prevoda Peščenega planeta.

Modrijanova knjigarna se zapira. :( Končna razprodaja.

Pozna kdo zgodovinski kontekst te nenavadne razglednice? Gre za čisto fantastiko ali morda kaj politično motiviranega? (Vir.)

Prva antologija sodobne palestinske znanstvene fantastike! Recenzija prva, druga.

Kako se spoznati z afrofuturizmom.

Znani so prejemniki nagrade locus.

Stalna relevantnost Leve roke teme Ursule K. Le Guin. Upor skozi umetnost!

Sorodno: kako več desetletij stara antiutopija Suzette Haden Elgin o partiarhatu še danes nagovarja ženske (Donna J. Haraway: “Razmejitev znanstvene fantastike in družbene resničnosti je optična iluzija”).

Vsakdanje manifestacije antiutopičnosti družbe sedanjosti.

Islandija bo postavila obeležje ledeniku, izgubljenemu zaradi podnebnih sprememb. Okjökull je le prvi izmed mnogih.

Odšel je Rutger Hauer.

Ta mesec mineva 50 let od Bowiejeve Space Oddity in pristanka Apolla 11. Kako ustrezno obeležiti kulten komad? Z … barbiko?

Veliki kulturni simpozij Goethe Instituta je bil posvečen razmislekom o prihodnosti.

Kako se nanjo pripraviti:

“Someone asked me, ‘Of all the things invented for “Star Trek,” what would you like to have be the most real one?'” said Okrand. “I think everyone expected me to say universal translator. But it’s not [what I’d choose], because if everyone is only ever hearing in the same language all the time and not having to do a translation on their own, they’re not getting the [other] perspectives.”

Kako vzeti revnim in dati bogatim: futuristično savdskoarabsko mesto Neom.

Kaj prečitati po bindžanju z zadnjo sezono Stranger Things, če boste še pri volji po demoniziranju Sovjetov in nepotrebnih transformacijah pozitivnih likov.

Ekipa Red Dwarfa se podaja v … reklame?

Ko smo že pri komercialnem: ležalnik za knjižne molje.

Glasbena rast rabarbare.

Edinstveni Harp Twins: Imperial March, Star Trek Theme, Doctor Who Theme. :)

Razlike v dojemanju smeri poteka časa zaradi večjezičnosti.

“Brez fotografije človeku nikoli ne bi uspelo pristati na Luni.”

Zakaj nekateri še vedno verjamejo, da je bil pristanek na Luni prevara.

O energetski potratnosti umetne inteligence.

Vsi štirje astronavti, ki so vsaj malo tudi naši.

Zakaj smo ženske morda fizično in psihično boljša izbira za vesoljske misije.

Alternative Googlovemu iskalniku, ki jim je mar za zasebnost.

Hubble je odkril črno luknjo, ki ne bi smela obstajati.

Tudi lokalne novice so podobno izjemne: “IJS odkril novo zvrst snovi, ki je ni mogoče razumeti z obstoječo fiziko”.

Društvo jedrskih strokovnjakov Slovenije bo do konca avgusta odgovarjalo na vprašanja, povezana s serijo o Černobilu.

Filmi, zgoščeni v eno samo podobo.

First Dog on the Moon o uničenju civilizacije.

Meme kotiček: o končnosti in relativnosti, pasteh, konceptu osebne odgovornosti skozi desetletja, treh življenjskih fazah, koncu sveta, še enkrat o koncu sveta (Črtomir Frelih), postastronavtskih kariernih priložnostih, zamenjavi vlog, občih zdravstvenih težavah, otroški domišljiji, vzporednih vesoljih.

Junij 2019

Le še do 3. junija lahko oddate zgodbo na 28. natečaj za najboljšo kratko zgodbo programa Ars Radia Slovenija.

3.–29. junij v Knjižnici Otona Župančiča: razstava Dušan Kastelic – V kaj je zrasel deček z žužki v glavi? (več).

6. junij ob 18.00 v Slovenski kinoteki: Kino projekcija filma Solaris in pogovor o ZF ter znanosti; bolj specifično “pogovor o obetih poseljevanja Marsa, kakšna je prihodnost potovanja v vesolje ter kakšne posledice bo imela vključitev privatnega sektorja na področje raziskovanje vesolja. Poleg tega pa se bomo dotaknili tudi povezave med znanstveno fantastiko in napredkom v znanosti”.

Do 10. junija: natečaj ČKZ:

Petdeset let bo, odkar je človeštvo zakorakalo po Luni. Ob tej priložnosti pri reviji Časopis za kritiko znanosti razpisujemo natečaj za najboljšo kratko zgodbo iz žanra znanstvene fantastike. Besedilo naj obsega od 8000 do 30000 znakov s presledki. Zmagovalna zgodba bo objavljena v jesenski številki in honorirana, po presoji žirije pa bomo objavili tudi druge zgodbe, ki bodo izstopale po kvaliteti. Zgodbe do 10. junija 2019 pošljite na spletni naslov ckzrevija@gmail.com. Poskrbite, da identiteta pisca ne bo razvidna v samem dokumentu besedila!

10. junij ob 19.00 v Prešernovi dvorani SAZU: predavanje dr. Jureta Zupana z naslovom “Kaj vemo o temni snovi?

10. junij ob 19.00 v Knjigarni AZIL: pogovor o knjigi Timothyja Mortona Hiperobjekti. FIlozofija in ekologija po koncu sveta.

13. in 14. junij v Rogu in Akademskem kolegiju: 12. kulturološki simpozij Spomini prihodnosti.

13.–20. junij na Kersnikovi: razstave in simpozij Zemlja brez ljudi: na robovih umetnega življenja.

17. junij ob 19.00 v Balassijevem inštitutu: Madžarski filmski klub: Jupitrova luna (Kornél Mundruczó, 2017). Kot so zapisali v Kinodvoru: “Nadrealistični, distopični znanstvenofantastični triler, postavljen nekam vzdolž meja trdnjave Evrope, je senzacionalna, akcije polna, vizualno osupljiva politična alegorija, v kateri se čudeži prodajajo za drobiž”.

18. junij – 29. avgust v Balassijevem inštitutu: otvoritev razstave Balázsa Deima Fotonični teden:

Projekt, ki povezuje svetove čutnega zaznavanja, domišljije in osebnih spominov, ponovno ovrednoti vsakdanje predmete in kraje na način, da se nam le-ti zazdijo kot dokazi potovanj v vesolje. Pri tem pa ne skriva znamenj vsakdanjosti in izvirnih funkcij predmetov. Tako so podobe vesolja, ustvarjene iz preprostih predmetov, kot dokumentacija zasebnega in notranjega potovanja, ponovno postavljene v kontekst.

Do 26. junija: prijava na plačano usposabljanje za težje zaposljive na uredništvu revije Stripburger.

28. junij ob 20.00 v osmo/za: Poligonija: Nisem človek, sem___:

Ali se človek danes spreminja v bitje, ki prehaja iz stvarnosti v kiberprostor ali pa gre pri teh napovedih zgolj za pretiravanja, ki so posledica vse hitrejšega razvoja tehnologije in kulture?


Še malo, pa bo 5. junij in s tem peta sezona Black Mirror; pri Guardianu so razvrstili vse epizode od najslabše do najboljše.

Bralni seznam: dobro stoletje postapokaliptičnih del.

Znani so rezultati trojice mladinskih natečajev Mestne knjižnice Ljubljana; nas je seveda najbolj zanimal tisti za dramsko delo na temo pristanka človeka na Luni. Izbrana tri dela lahko preberete tukaj.

Kako izumljamo prihodnost.

Podpri svobodo izražanja! #defendROG

O možnostih brezrazredne družbe:

In a speech LeGuin gave in 2014, after receiving the Medal for Distinguished Contribution to American Letters from the National Book Awards, she describes writers who do this work as “realists of a larger reality.” Noting, in reference to climate change, that “hard times are coming,” she suggests “we will be wanting the voices of writers who can see alternatives to how we live now and can see through our fear-stricken society and its obsessive technologies to other ways of being, and even imagine some real grounds for hope.”

Werner Herzog o praznosti tehnoloških utopij in nujnosti preusmeritve nazaj na Zemljo. Za nami bo namreč ostal geološki sloj plastike.

“Morda želijo distopije uničiti družbe, ki jih upodabljajo.”

RTV SLO MMC podrobno: Na pragu digitalne diktature: brez zasebnosti in brez svobode.

Strašljivo prepričljive lažne podobe (deep fakes): ena umetna inteligenca jih ustvari, druga pa prepoznava, če gre za dejanske ali generirane portrete.

Kaj se zgodi, če UI prežveči na stotine evrovizijskih komadov in potem napiše lastnega? Blue Jeans and Bloody Tears.

Fizičarka in pisateljica Vandana Singh o medsebojnih vplivih znanosti in fikcije.

“Težko pričakovana posodobitev mobilne aplikacije #mCOBISS 3.0 je tukaj.”

Anekdote mehanika s snemanja Stalkerja; področje naj bi bilo res strupeno.

Maria/Maschinenmensch iz Metropolisa med odmorom. :)

Kako se Černobil spreminja v sončno elektrarno; kako preživeli vidijo novo serijo; primerjava z resničnimi dogodki; o ideoloških motivih produkcije.

Antiutopična fikcija o Brexitu.

Kako družbena omrežja s trgovanjem s podatki pridejo do disproporcionalnega vpliva na odločitve, ki bi jih morali sprejemati v parlamentih in ne na prostem trgu.

Vse, kar vas je vedno (ali morda nikoli) zanimalo o astronavtskih kakcih.

Avstralski First Dog on the Moon does it again.

Poletni meme kotiček: nepredvidena tveganja, povezana s samovozečimi vozili; o življenju, resničnosti izkustev, perspektivi, iskanju inteligentnega življenja, puščavi hiperurbanega, protirobotskem dizajnu, težavnem flirtanju v vesoljski agenciji in zabavni rabi tehnologije v banalne namene.

Maj 2019

4. maj: May the 4th (be with you). Pri nas letos igričarsko obarvan, drugod pa tudi kaj bolj dinamičnega (Star Wars Disco Party v Opatiji :)).

6. maj ob 12.10 v ZRC SAZU: Dan odprtega znanja kot gradnika odprte družbe. Spremljevalni program v Aksiomi: ustanovitev poglavja Creative Commons Slovenija ob 10.00 in otvoritev razstave Ustvari delo, ki ni tvoje ob 20.00.

6. maj – 21. junij v Knjižnici Bežigrad: razstava Nocoj ob 22:15 prvi vesoljci na Luni Igorja Andrina.

7. maj ob 19.00 v Klubu CD: tretje predavanje iz cikla Roboti spreminjajo svet, Pot robotov – včeraj, danes jutri (prof. dr. Alexander Czinki).

9. maj ob 19.00 v Kapelici: Yunchul Kim: Triaksialni stebri II + Argos, otvoritev razstave:

Mehanični in fluidni dogodki v postavitvi z naslovom ‘Triaksialni stebri II’ so posledica kozmičnih dogodkov, ki v stebre prispejo skozi ‘Argos’ – napravo, sestavljeno iz 41 Geiger-Müllerjevih cevi. ‘Triaksialni stebri II’ je fluidna kinetična skulptura s tekočino, v kateri plavajo nanofotonski kristali, ki s pomočjo Geiger-Müllerjevih cevi reagirajo na radioaktivno sevanje kozmičnega izvora. Ko muonski (subatomski) delci trčijo s senzorji ‘Argosa’, sprožijo utripajočo svetlobo in signal, ki nato požene algoritem fluidnih premikov v ‘Triaksialnih stebrih II’. Takšna magnetna in hidrodinamična akcija povzroči gibanje množice majhnih delcev, ki se razpršijo, raztresejo, se pretakajo ter trkajo med seboj, in s tem oblikujejo dinamične vizualne strukture urejenega kaosa.

Energijski tokovi delcev, tekočin, strojev, objektov in ljudi so v tem umetniškem delu neločljivo prepleteni in omogočajo zaznavanje soodvisnosti prostora-časa. Taka sopostavljenost elementov in njihovih interakcij nam omogoča, da presežemo jezikovne omejitve in v celoti ostanemo v polju čutno zaznavnega. Je nekaj, kar skozi lastno ne-materialnost postaja realnost.

9. maj ob 20.00 v observatoriju na Golovcu: Od Interstellarja do slike črne luknje.

10.–12. maj: SFeraKon, že 41.!

11. maj – 24. november: Beneški bienale. Slovenski paviljon:

Here we go again… SYSTEM 317. Marko Peljhan manifests a specific tracking that constantly reflects developments in the global military industrial complex. Here we go again… SYSTEM 317 is part of Peljhan’s ‘resolution’ series. It is both a pre-visionary projection and a forensic analysis, a dichotomy that is very present in his systemic research practice. In this work he confronts the vision, the potential, and the impossibility of the ultimate autonomous exit using hypersonic propulsion technology. Is it possible to abandon rapidly deteriorating planetary conditions through what he defines as ‘reverse conversion’? Using the metaphor ‘lighting a match and keeping it lit during a hurricane’ he proposes the construction of a vessel for absolute autonomy and eventually piracy. A counter privateering machine for the times when the global empires are once again clashing with immense irresponsibility and destructive potential.

Po oceni The Art Newspaper must-see:

Slovenia’s futuristic presentation proposes a very flashy way to leave Earth once it becomes uninhabitable. /…/ The piece alludes to the hypersonic arms race between the super powers Russia, China and the US that is currently making headlines, acting as a warning that the Cold War may be upon us once again. But there is no indication of a destination, and the question remains whether humans can physically withstand such speeds. So the work remains a utopian one; let us stay put and make life sustainable where we are

Do 12. maja: Vsakogaršnja zemlja – razpis za kratki esej, zgodbo ali pesem: “Spodbujamo raznolike pristope v obravnavi izbrane teme, od osebnega, političnega, znanstvenofantastičnega, strokovnega do satiričnega”.

14. maj ob 20.00: Feminizem danes: Umetnost nadzorovalne intelligence, predavanje Nike Mahnič:

Premlevam načine, na katere so digitalne tehnologije vpete v intimne motivacije. Začenši s spolnimi roboti in dehumanizacijo, katere logiko porivajo nekateri podporniki tovrstne masturbacije, se v zadnjem času trudim razumeti tehnologije spreminjanja vedenjskih vzorcev in prepuščanje korporativnih ušes v domačo sfero. V polju poblagovljene intime in avtomatizacije skrbstva so sistemi osnovani na logiki označevanja, kategorizacije in rangiranja živečega. To predstavlja orodje nadzora ali celo iztrebljanja manjšin in kvir ali odklonskih ne-identitet.

15.–18. maj: Slovenski dnevi knjige, letos v glavnem pred Moderno galerijo in v neposredni okolici.

16. maj: otvoritev Svetlobne gverile 2019 (RTV SLO, Dnevnik).

25. maj: dan brisače! Dobra obrazložitev v Večeru, radijski literarni portret Adamsa na Arsu, nepričakovane polemike v tisku. Založba Pivec v sodelovanju z MMC KIBLA (ob 17.00) in, hm?, LPP.

29.–31. maj: Spomini prihodnosti – 12. Kulturološki simpozij, ki “se bo v skladu s trenutno družbeno situacijo soočil z apokaliptično realnostjo sedanjosti tako, da se bo poleg vse večjega števila distopij vprašal tudi po izginulih utopijah, ki so obljubljale boljšo prihodnost”.

31. maj ob 20.00 v osmo/za: Does this unit have a soul?

Na petkovem multimedijskem literarnem večeru bomo prebirali dela, ki so tvorila literarno gibanje cyberpunka in dela, prežeta s kritičnim pogledom na tehnokratsko bodočnost.  /…/ ali je transformacija cyberpunka v zadnjih letih v vizualno estetiko resnična sprememba in ali je bila angažirana avantgardna vizija cyberpunka zgolj iluzija?

31. maj ob 21.30 v parku pred MAO: otvoritev fužinskega dela Svetlobne gverile (nekaj utrinkov):

raziskovanje in osmišljanje različnih vidikov in konceptov meja, naj si bodo te razumljene kot fizične, optične, družbene, psihološke ali povsem duhovne kategorije, ki razdvajajo, a hkrati tudi zbližujejo in povezujejo. Predstavili bomo dela, ki raziskujejo ločnice med imaginarnim in realnim, med javnim in zasebnim, med preteklostjo in sedanjostjo … dela, ki raziskujejo meje človeške percepcije in domišljije.


Na TVS 1 začenjajo z drugo sezono Dekline zgodbe.

Prvo opozorilo! Do 9. avgusta: literarni natečaj Na meji nevidnega, tokrat na temo Kaj pa, če …

Prvi iz serije BBC-jevih člankov o leposlovju, ki napoveduje prihodnost

… + napovedovalna moč Orwellovega 1984.

Odrast je utopična, kar je dobro.

V Mestni knjižnici Ljubljana že imajo žanrska romana v stripu (Gaiman, Atwood).

Nebula – novi nagrajenci. Uf, še kdo ugotavlja, da sploh ni na tekočem?

Novi video Björk.

Milletovi The Gleaners postanejo The Cleaners (Julie Nahon).

Avtorji, ki so zasovražili kakšno lastno knjigo (pokvarek: tudi Octavia Butler!).

Čas beži (med vzdihovanjem nad res slabimi nadaljevanji in malenkost boljšimi memi) – 40 let Osmega potnika!

O pomembnosti višine DDV na majhnih knjižnih trgih.

Si predstavljate, da bi sredi črnine naleteli na vabilo na klingonsko opero v klingonščini?

Ko je enemu glavnih onesnaževalcev zaradi tekme s Kitajsko prisotnost na (že precej poznani) mrtvi skali toliko pomembnejša od vlaganja v boj proti podnebnim spremembam …

Še malo o vesoljski tekmi (“the USSR was so advanced in terms of rocketry that the US is still using old Soviet surplus rocket engines”).

Naporen priklic pozabljene misli

Zakaj nezemljani vedno ugrabljajo ponoči. :>

April 2019

5. april ob 19.00 v Klubu CD: drugo predavanje iz cikla Roboti spreminjajo svet, Pametne tovarne prihodnosti (prof. dr. Niko Herakovič).

12. april ob 17.00 v Pritličju: Dan kozmonavtike: debata “o pomenu vizije znanstvene fantastike in filozofskih razmišljanj ruskega kozmizma, ki so navdahnila vodilne kozmonavte” (posnetek).

13. april od 10.00 dalje na Čufarjevem trgu na Jesenicah: Meteorita 2019, tokrat na temo fantastičnih vesoljskih obletnic (video):

Na glavni festivalski dan, v soboto 13. aprila, se bomo posvetili 10. obletnici padca meteorita na Mežaklo ob Jesenicah (aprila 2009) ter 50. obletnici človekovega pristanka na Luni. Temu se pridružuje še 90. obletnica Občine Jesenice.
Pa 20 let Matrice, 100 let Mednarodne astronomske zveze, 500 let od smrti Leonarda da Vincija, pa …

16. april ob 19.00 v Prešenovi dvorani SAZU: Ali ima umetna inteligenca zdravo pamet?, predavanje Vida Kocijana.

17. april ob 20.00 v Galeriji ŠKUC: otvoritev razstave Ive Tratnik Zgoraj Kun, spodaj Xun: anatomski transbestiarij (na ogled do 10. maja).

23. april ob 18.00 v Narodni galeriji: Javna tribuna o stanju slovenskega knjižnega trga.

25. april od 10.00 dalje v Parku Zvezda: Svetovni dan knjige, knjižni sejem.

26. april ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature: Poligonija: Do Androids Dream od Melting Watches?, razmišljanja o stičnih področjih umetnosti in tehnologije.

Od 26. aprila: odprt je 28. natečaj za najboljšo kratko zgodbo 2019 Ars Radia Slovenija (do 3. junija).


 

Marec 2019

Še do 8. marca v Lutkovnem gledališču Ljubljana: razstava Odprašeno: Mali princ, 1979.

11. marec ob 19.00 v Klubu CD: prvo predavanje iz cikla Roboti spreminjajo svet: Ljudje in inteligentni roboti v prihodnosti – sobivanje ali boj? (Raphaël Rault).

Do 15. marca še lahko pošljete kratko zgodbo, haiku s fotografijo ali dramsko delo (slednje na temo prvega pristanka človeka na Luni!) na natečaj Mestne knjižnice Ljubljana (le za stare od 15 do 25 let).

Do 24. marca pa je odprt natečaj revije Pan!ka za najboljšo pesem in zgodbo o stresu – zakaj pa ne bi bila žanrska … :)

29. marec ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature: Poligonija: Sci-Fi in konec prihodnosti, “branje odlomkov del, ki so snovala pogled na prihodnost in tehnologijo” (posnetek).


 

Februar 2019

8. februar ob 18.00 v atriju ljubljanske Mestne hiše: otvoritev razstave Naši računalniki od Karavank do Kitajske (na ogled do 26. februarja).

18. februar ob 17.30 v Knjižnici Šiška: Zemljemorje Ursule K. Le Guin, šestič in zadnjič. Drugi veter s Tomažem Kovačičem.


Več o gledališki predstavi Frankenstein Lade Lištvanove še v oddaji Prisluhnimo tišini (od 5:23 naprej).

Januar 2019

5. januar ob 13.00 v Slovenski kinoteki: Maraton Gospodarja prstanov (deset ur in pol – samo za junaške).

Od 9. januarja v prvem preddverju Cankarjevega doma: razstava Časopis, prvi odtis zgodovine, na kateri lahko vidite izbrane objave iz časa, ko je človeštvo doseglo Luno. Tudi sicer res vredno pozornega ogleda (do 31. marca, razen od 10. do 21. februarja).

10. januar ob 18.00 v Tea-ter baru Jesenice: pogovor z Maticem Majcnom, avtorjem Kubrickove Odiseje v vesolju.

15. januar ob 20.00 v Bio Tehni: Zoran Srdić Janežič: FlaNeuron, predstavitev projekta:

Spoj računalniškega vezja in celične kulture je hibridna konstrukcija pol-živega organizma, do katerega je potrebno razviti odnose in protokole, ki skrbijo za to novo kibernetično bitje. V status kiborgov je še danes vpisana njihova fragmentirana, nestabilna, v družbenem polju še nepopisana identiteta, ki pomenjanje šele ustvarja.

Od 17. januarja v Lutkovnem muzeju: razstava Odprašeno: Mali princ, 1979, ki spremlja 40. jubilej uprizoritve in ponovno umestitev predstave režiserja Edija Majarona v repertoar Lutkovnega gledališča Ljubljana.


Le Guin o svoji vsakodnevni rutini pisanja (pričakovano simpatično).

Kako napisati prvi roman (Grammar Girl).

Kako znanstvena fantastika pomaga razumeti podnebne spremembe.

Novi “mikrožanri” ZF! Chaohuan, afrofuturizem, zalivski futurizem, podnebna fikcija, solarpunk, srhljivke o vodni krizi, antiutopija vsakdana (“kuhinjskega korita”), družbeno zavedna vesoljska opera, “novo čudno”.

Podrobneje o vzponu kitajske ZF.

Še eno dokaj spregledano pomembno delo: Native Tongue, antiutopični roman iz leta 1984, v katerem avtorica (jezikoslovka) Suzette Haden Elgin preizkuša umeten jezik Láadan, izumljen z namenom izražanja misli in občutkov žensk.

Branje leposlovja dokazano vodi v več empatije.

Feminizacija/seksualizacija umetne inteligence v sodobnem ZF filmu.

Martin Luther King, Jr. je bil premišljen bralec znanstvene fantastike.

Kubrick pojasni skrivnostni zaključek Odiseje v vesolju + dokumentarec Universe Romana Kriotorja in Colina Lowa, ki je vse skupaj navdihnil (in v katerem je Kubrick slišal Hala, Douglasa Raina).

Bradbury o dejanskem sporočilu Fahrenheita 451: ne cenzura, temveč poneumljanje ob gledanju tevejčka.

“Vse več romanov avtoric se zmotno klasificira kot mladinske, kar krepi sporočilo, da sta odrasla fantastika in ZF namenjeni moškim.”

Takole je knjigarna nazorno opozorila na nizko zastopanost avtoric, ki se težje prebijejo v tisk (8,5-krat težje, kot je eksperimentalno dokazala avtorica Catherine Nichols s pošiljanjem istega romana pod moško ali žensko zvenečimi imeni).

V javno domeno je ravno prešlo na desettisoče (!) knjig: kako do njih

in čemu. :)

Prvovrsten knjižničarski humor.

Za spremembo en utopičen ljubljanski grafit.

Demoni Ikee in velikanske mačke. Za primer, če se ne uničimo sami: kratka animacija Man. :>

Lego na deseto potenco.

Slovenska inovatorka Nataša Muševič je pri WIPO patentirala izjemno pomemben izum s področja 3D-tiska!

Fascinantna zgodba Mary Blagg, pionirke poimenovanja vesoljskih teles in njihovih lastnosti; rojene leta 1858!

Michio Kaku: ne oglašujmo svojega obstoja nezemljanom.

Napovednik vesoljskih misij v letu 2019.

Epsko uničevanje vesoljskih plovil v imenu znanosti.

Kitajska misija na Luni testira mini biosfero s krompirjem, navadnim repnjakovcem in jajčeci sviloprejke. O poimenovanju plovila in roverja.

Robot Cafe – na Japonskem, seveda.

Terapevtski klepetalni boti. Hm.

Korporacijam zmanjkuje domišljije, zato angažirajo pisce ZF. Fej.

Mesečna doza enovrstičnih stripovskih štosov za hitre konzumente na družbenih omrežjih: nagrada, Temna stran Lune, polnjenje baterij, nezemeljski prezir,

December 2018

3. december: začetek nove sezone projekta Mesto bere; tokrat so na vrsti Pripovedi iz Afrike (magični realizem!). Do 3. maja 2019.

3. december: rok za oddajo na AirBeletrinin Tradicionalni natečaj za kratko zgodbo.

6. december ob 18.00 v Vodnikovi domačiji: Podarite si strip: prednovoletni podstrešni POP UP

11. december ob 16.30 v Kinu Šiška: 56. Ljubljanski bazar stripov z družabnim večerom Stripolisa

19. december ob 19.30 v Knjižnici Šiška: pogovor z avtorjem Kubrickove Odiseje v vesolju, Maticem Majcnom.

Do 23. decembra do 22.00: nagradna igra Kulturno-umetniškega društva Pólice Dubove (izmed prijavljenih na e-novice bodo izžrebali 25 dobitnikov knjižnih nagrad).


Kaj je Asimov napovedal za leto 2019?

O! Povsem mogoče je, da sta si Huxley in Orwell “izposodila” nekaj ključnih elementov pri Rose Macaulay. Točno pred stoletjem je izšla njena feministična antiutopija What Not, ki bo na srečo kmalu dočakala ponatis, e-knjiga pa je dostopna na Gutenbergu.

Jamajški afrofuturizem!

Iztrebljevalec kot anime serija Shinichira Watanabeja.

Prijetno sarkastično popotovanje junakinje (obvezno branje po Campbellu).

Star Wars Quartet.

Boschove pošasti kot figurice. <3

Ali si robot?

La déception. :)

Zemljanom preostaneta le štopanje ali podkupnina.

Še en članek, ki raziskuje dejanje branja v sodobnem času: o temni strani digitalizacije, vprašljivosti izključno pragmatičnega, utilitarnega branja, pa tudi o izjemnem človeku, Albertu Gutiérrezu, ki je rešil že 50.000 zavrženih knjig.

1000 brezplačnih avdioknjig na OpenCulture.

Oodi: nova osrednja knjižnica v Helsinkih.

Spisek naših in nekaterih tujih literarnih nagrad.

28. decembra, pred 46 leti, se je odvila prva stavka v vesolju. Astronavti so zahtevali več časa za preučevanje vesolja, Zemlje in samih sebe.

Bolj nedavna odklonitev nadaljnjega sodelovanja, kjer pogajanja niso bila uspešna: robot CIMON, ki ga imajo na ISS za družbo, ni in ni nehal predvajati Kraftwerka, zato so ga izklopili.

Bi se lahko sporazumeli z nezemljani?

Izjemna notranja vesolja, ujeta s fotografiranjem skozi mikroskop (photomicrograph).

Na MIT so leta 1973 razvili program, ki naj bi modeliral globalni trajnostni razvoj. Predvidel je konec človeške civilizacije do leta 2040.

Odkrili so nov planet, a je zelo majhen in zelo zelo, daleč. Pravzaprav je od Sonca najbolj oddaljeno opazovano telo. Uradno mu je ime 2018 VG18, a ima simpatičen nadimek: Farout.

Saturn res izgublja svoje karizmatične obroče. Kriva je gravitacija, ki jih pod vplivom magnetnega polja spreminja v peščeno-leden dež.

Sonda Voyager 2 je dosegla medzvezdni prostor! Po vesolju potuje že od leta 1977, a še vedno komunicira z Naso.

Skrita komunikacija dreves.

November 2018

7. november v Poligonu: Umetnost umetne inteligence, simpozij na presečišču umetnosti, znanosti, tehnologije in filozofije (“Na plan pridejo koncepti avtonomije, interaktivnosti, generativnosti, naključja, nepredvidljivosti/ nedoločenosti. Živosti?”).

13. november v Cirkulaciji 2: odprtje razstave Biti aparat: risalni avtomati in avtomatske risbe (več).

15. november: odprti so trije natečaji Mestne knjižnice Ljubljana (za stare od 15 do 25 let).

20. november v Atriju ZRC: Ali bodo roboti knalu naši sodelavci? Pogovor z dr. Bojanom Nemcem z Instituta “Jožef Stefan”.

20.–25. november v Cankarjevem domu: 34. slovenski knjižni sejem.

21.–24. november v Pritličju: festival elektronske glasbe, kritične misli in aktivizma Grounded na temo “Intima v času umetne inteligence“.

24. november v celjski 2030: drugi simpozij Družba v vrtincu virtualnosti – v službi človeka ali ?

27. november v Trubarjevi hiši literature: Znanstvena fantastika v Sloveniji.

27.–29. november v mariborskem Izumu: Konferenca COBISS. Posnetki: 1. dan, 2. dan, 3.dan.


Kako je spekulativna fikcija prišla do literarnega ugleda.

Pasji vesoljski zgodovinar pojasnjuje, zakaj je človeštvo dopustilo propad planeta: First Dog on the Moon.

Zakaj na Setiju študirajo vokalizacije kitov grbavcev?

Nova študija potrjuje: če ste bili v otroštvu obkroženi s knjigami, je to imelo trajen pozitiven učinek na vaše možgane. Ni hrčkanje … :)

Ste vedeli za tekmovalno sortiranje knjig?

Kratki filmček Outside: struktura skoraj-resničnosti.

Yoda in slovnica. Zanimivo branje, častna. :)

Za ljubitelje Voyagerja – Posy: Some Kind Of. :D

Izstrelitev rakete z drugačne perspektive.