September 2016

4.–22. september: kup dogodkov ob stoletnici rojstva Roalda Dahla.

6.–23. september: vedno nekoliko fantastično obarvane instalacije Svetlobne gverile letos pod naslovom Re:Akcija4 v Celju.

11. september: rok za oddajo kratke zgodbe na literarni natečaj Na meji nevidnega (tema: Odpadniki).

12.–16. september: 324. simpozij Mednarodne astronomske zveze, prvič pri nas: Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj v Cankarjevem domu. Nekaj malega tudi za nas laike. :)

22. september: Grossman Grindhouse – izbor iz tekmovalnega programa fantastičnih kratkih filmov za nagrado Evropske federacije festivalov fantastičnega filma Méliès d’Argent. Ob 21.00 v Gala Hali.

22. september: nova sezona Red Dwarfa! Napovednik.

1. oktober: konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike Na meji nevidnega, tokrat v ljubljanskem Poligonu.

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 645. Paris, 1866.

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 645. Paris, 1866.

Tokrat v Existential Comics – Terminator: The Simone de Beauvoir Chronicles. Na kratko, pri pomanjkanju želje po osvoboditvi gre samo za pomanjkanje domišljije.

Študija je potrdila fizične posledice branja v možganih – levi temporalni reženj je kazal zvišano povezljivost celo pet dni kasneje: “Branje knjig prenese um v drug univerzum in telo v drugo stanje biti”.

Avgust 2016

11. in 12. avgust: vrhunec meteorskega roja Perzeidov, ki bodo letos še posebej številčni! Zmoti jih lahko le presvetla Luna, zato priporočajo opazovanje po polnoči, ko se bo že nekoliko umaknila.

13. avgust ob 17.00: Mali princ Marka Osborna v Kinodvoru (“Prvi celovečerni animirani film o Malem princu se pokloni svetu otroške domišljije, brez katerega bi bil vsakdan pust in žalosten in brez katerega ne morejo živeti niti odrasli”).

20. avgust ob 17.00: Fantomski deček Alaina Gagnola in Jean-Loupa Feliciolija v Kinodvoru (“Leo živi v New Yorku in je zelo bolan. Ko odide v bolnišnico, ugotovi, da lahko s pomočjo svoje volje zapusti svoje telo in leti naokoli, kot nekakšen fantom. S policijskim načelnikom Alexom morata New York rešiti pred skrivnostnim gangsterjem, možem spako”).

26., 27., 28., 30. in 31. avgust ob 13.00: Planetarij na obisku v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri – projekcija s predavanjem.

31. avgust ob 9.00: Naredi svojega robota, ki bo zavladal svetu! Ali pa tudi ne. :) Delavnica za osnovnošolce v organizaciji Društva za razvoj tehniškega izobraževanja, v Knjižnici dr. France Škerl.

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 558. Paris, 1866.

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 558. Paris, 1866.

Arhivski intervju z Alojzom Kodretom, brez katerega Štoparski vodnik po galaksiji ne bi bil, kar je:

ZF je bila v moji mladosti ‘the only ball game in town’ za ustrezno misleče. Odpirala je obzorja, odganjala predsodke. In budila upanje, kar v svetu takoj po vojni ni bilo nepomembno. Dandanes so jo prehiteli bolj nazorni mediji, saj obstajajo celo TV-kanali z izključno ponudbo fantastike. Literarni del ZFja se je tudi poglobil, skoraj gotovo ga je to stalo nekaj priljubljenosti. Pri nas se posebno močno pozna izguba založniškega zaledja.

Od kod izvirajo široko uporabljani izrazi v ZF? Priljubljeni termin za komunikacijsko napravo “ansible”, ki ga je skovala Le Guin, naj bi temeljil kar na besedi “answerable”.

O iritantnem apostrofiranju (znanstveno)fantastičnih imen.

Tretja sezona serije Black Mirror se začne oktobra.

Dune v emojijih. Hm.

Zvezdne steze na znamkah. Heh.

Običajni, v trgovini kupljeni predmeti v vlogi ZF rekvizitov. Nekaj je res dobrih.

Ne, nezemljani se ne bi nenadoma filmsko prikazali nad našim planetom (… razen če bi se nam približali pod krinko Sonca).

Hitro brat – redni bralci živijo dlje!

“TI si MOJA naprava.”

Mirno lahko preskočiš ta pogovor (xkcd).

Privatizacija vesoljskih poletov, nezemeljski mikrobi in temna snov, preživetje na dolgi rok, jedrski holokavst in naravne katastrofe, možganske raziskave, reprodukcija in genetski inženiring, spolna enakost, kako prehraniti planet – priznani znanstveniki o pomembnih vidikih prihodnosti človeštva.

Kdo ve, kaj vse bomo po izgradnji največjega radijskega teleskopa odkrili v globinah vesolja?

Vse najboljše, Curiosity! Vsakega 5. avgusta si zapoje rojstnodnevno pesmico. :)

Julij 2016

Do 2. julija še vedno rogovili posebna rogovska izdaja Ane Desetnice. Po Sloveniji pa vse do 9. julija.

4. julij ob 17.30: predavanje Zvezdne steze in Potovanje domov mag. Marka Ogrisa v Knjižnici Šiška.

22. julij: začne se Poletna Animateka na različnih ljubljanskih lokacijah!

11242012134_ac76c2a309_o_col_min

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 340. Paris, 1866.

Nominirani romani za nagrado Arthurja C. Clarka: varen dodatek poletnemu bralnemu seznamu.

O, nekaj nepoznanih naslovov! Super je, da so med 50 najboljših ZF filmov 21. stoletja (do sedaj) za spremembo izpustili filme o superjunakih in vključili neameriške produkcije.

Charlotte Perkins Gilman: članek o pisateljici, urednici, predavateljici in pomembni borki za ženske in širše človekove pravice, ki pa ne omenja, da je napisala tudi utopični roman Herland o izključno ženski družbi, ki se reproducira skozi partenogenezo. Že leta 1915!

Medtem ko smo še sveže ponosni na novo pridobitev, ki jo je Blu narolal na fasado Roga, se spomnimo ene njegovih ambicioznejših stop-motion animacij: Big Bang Big Boom.

Trumpov absurdni slogan so našli v antiutopičnem romanu iz leta 1988. Zabavno naključje, sicer si pa iz mnogo globljih razlogov želimo, da bi Octavia E. Butler sodobne absurde še vedno inteligentno kritizirala v živo. Mogoče je spet čas za tolažilno poletno branje Xenogenesis.

Glede na izbor filmov, ki so na voljo na ISS, očitno predvidevajo, da ameriški astronavti ne znajo brati podnapisov …

Gnome Ann rula :)

Kontroverzno uvajanje gejevskega lika skozi retroaktivno spremembo kanona Zvezdnih stez: po eni strani končno korekcija predolgo spregledanega pomanjkanja reprezentacij LGBT+ v tem univerzumu skozi eleganten pripis dodatne lastnosti že priljubljenemu liku Suluja, po drugi strani pa Takei to vidi kot neposrečeno popačenje originala in navija za nov lik.

Modropolti vegetarijanci, ‘zajci’ brez oči in gigantske miši – prebivalci Marsa, kot si jih ljudje zamišljamo, povejo veliko več o nas kot o njih.”

Motivi in parodije v Alici, ki so zasebne šale med Carrollom ter dejansko Alico in njenima sestrama.

Malo zdrave paranoje – deset napovedi, ki bi vas morale hudičevo prestrašiti.

Zgodovino pišejo zmagovalci.

Pri takih temperaturah je smiselno “pogledati” skoraj-animirani kultni strip xkcd Time ležernega tempa v 3099 sličicah, ki govori o naraščajoči morski gladini. Če vam je prevroče, da bi pridrsali do zunanjih povezav na wikistrani, kliknite sem.

Nekaj čudnih, čudnih izdaj (najbolj nam je všeč Codex Seraphinianus).

Otroci, ne zafrkavajte se s časom: “Beležki je dodal: ‘PPS: Kdo je to?’ In odgovor iz predala se je od nekdaj glasil: …”. Kratka zgodba Revision Theory Blaize M. Kaye.

Tudi če ste siti primerjalnih debat o Zvezdnih stezah in Vojni zvezd (oziroma vas niso nikoli zanimale), je tale jedrnat spisek razlogov, zakaj sta univerzuma socioekonomsko tako različna, vreden branja.

Za povečano število karikatur in memov namesto poglobljenih analitičnih člankov se lahko zahvalite vročinskemu valu :]

Hrbtne rastline za vse!

Hhhhuššššš (it’s a cat-astrophy!)

Picard uporablja Androida.

Pozdravljeni, Zemljani …?

Resno, zaradi nafte?

Nasmešek!

Ženske v vesolju! Super, ampak kje je Sunita Williams? Ne zaradi matere Slovenke, zaradi rekordnega števila (sedmih) in trajanja (50 ur in 40 minut) izhodov v odprto vesolje med ženskami, končno pa tudi zaradi poveljevanja ISS.

Kako so elite izgubile monopol nad informacijami: kratki animirani razvoj knjige.

Junij 2016

Še do 6. junija lahko pošljete kratko zgodbo na natečaj programa Ars.

6.–14. junij: zdaj gre zares. Če vam je vsaj malo mar za živo kulturo, po svojih zmožnostih te dni podprite Rog! Vabljeni na čim pogostejše ROGoviljenje z lastnimi programskimi vsebinami ali fizično udeležbo že zdaj bogatega programa. Roga ne damo za gradbeno jamo!

9.–12. junij: Galerija Kapelica gosti mednarodni simpozij s spremljajočimi razstavami in delavnicami pod naslovom Zemlja brez ljudi. Zanimivo bo:

Ugotovitev, da si danes lažje predstavljamo uničenje Zemlje in narave kot pa konec poznega kapitalizma, je naše izhodišče za ustvarjanje drugačnih možnih scenarijev za prihodnost. V povezavi z znanstveniki, ki na mejah možnega odpirajo nova imaginarna prostranstva, in z umetniki, ki to prevajajo v mogoče rešitve, se bomo posvečali krhkim vznikom življenja na tretjem kamnu od sonca.

19. junij: PUNKT – laboratorij za kreativne industrije organizira še drugo brezplačno postapokaliptično turo po zapuščenih trboveljskih prostorih: “Ko je Kozmusu dokončno prekipelo od človeške zablode, je namreč vrgel v Luknjo meteorit. In ob tem meteoritskem udaru je vse ljudi posrkalo v podzemlje”.

24. junij ob 16.30: angleška bralna skupina v Knjižnici Otona Župančiča z dr. Leonoro Flis tokrat debatira o Štoparskem vodniku po galaksiji.

30. junij – 2. julij: Ana Desetnica zaRogovili, po tovarni, dvorišču in okolici.

Po ilustraciji iz L'Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l'univers, str. 52. Paris, 1866.

Po ilustraciji iz L’Espace céleste et la nature tropicale, description physique de l’univers, str. 52. Paris, 1866.

“Novi avtobusi Ljubljanskega potniškega prometa imajo prostor rezerviran za branje knjig,” sporoča Knjižnica Bežigrad. To!

Včasih je treba živeti nevarno: poletni Mački v žaklju čakajo v večini ljubljanskih knjižnic.

Najpomembnejše teme Frankensteina v dveh ekspresnih epizodah Crash Coursa (osvežilno, če se vam je namesto mojstrovine Mary Shelley v glavo usidrala kakšna od kasnejših bizarnih filmskih priredb).

Kako se tradionalne družbenospolne vloge preslikajo na binarne robote oz. kako skrajna nevtralizacija in objektifikacija ženske postane enostavna: Kratka zgodovina moških, ki gradijo ženske robotke.

O ponovnem odkritju ZF v arabskih deželah: “Ne gre za to, da bi Arabci želeli ubežati brezupni sedanjosti, polni nasilja in grozot; žene jih neustavljiva želja po zamišljanju najbolj neverjetnih prihodnosti, v katerih se sedanjost sesede pod lastno težo – biti doma v prihodnosti, zasedati njene meje in se hraniti z njenimi možnostmi”. ZF film Larisse Sansour In the Future They Ate From the Finest Porcelain je v tem smislu “namenska postavitev palestinskega narativa v prihodnost [in] gesta opolnomočenosti, ne glede na morebitne negotovosti in protislovja te prihodnosti”.

Težko je verjeti, da mineva 30 let, odkar se je pojavil Max Headroom. Za vse nas, ki smo ga oboževali že kot predšolska mularija: nekaj njegovih najboljših trenutkov.

Nate Sherman in Nick Vokey: kratka animacija Fired on Mars. Nova družba: približno taka kot stara družba.

Sunspring: ko UI napiše scenarij za kratek film.

Zgodovinarka prihodnosti Toma Gaulda.

Napad velikanskih polžev!

Skrita življenja legofiguric.

Your life is a lie.

Zakaj astronoma Frank in Sullivan trdita, da sicer ne moremo vedeti, če trenutno obstajajo napredne nezemeljske civilizacije, lahko pa smo prepričani, da so obstajale v preteklosti.

Maj 2016

5. maj ob 19.00: Kinokatedra tokrat predstavlja film Otroci človeštva in predavanje Dragana Nikčevića z naslovom Distopija za današnji čas.

6. maj ob 21.00: Houston, imamo problem! v celjskem Mestnem kinu Metropol (in da, kmalu tudi v drugih kinematografih). Predfilm.

7. maj: zadnji dan Modrijanove knjigarne v Ljubljani :( je zadnja priložnost za nakup precej znižanih del, ob katerem prejmete tudi knjižno darilo.

12. maj od 10.00 do 18.30: Buñuel & Dalí, Fellini in Lynch! Društvo študentk in študentov umetnostne zgodovine Kunsthisterik in Kinoteka predstavljajo Filmsko Kunsthisterijo, vol. 2: V znamenju nadrealizma.

12. maj: sledi še zadnja Kinokatedra s predavanjem Maje Predalič: Iztrebljevalec (Director’s Cut).

27. maj ob 17.00: Knjižnica pod krošnjami začenja sezono v Tivoliju, sicer pa bo letos delovala kar v 13 krajih.

Po ilustraciji F. T. Janesa v The Angel of the Revolution: a tale of the coming Terror, str. 284. London: Tower Publishing Co., 1893.

“Še vedno vemo več o vesolju kot o globokem modrem morju”: Robertina Šebjanič in Slavko Glamočanin sta si s projektom Aurelia 1+Hz / proto viva sonification prislužila častno omembo na letošnjem Prix Ars Electronica – bravo!

Čestitke tudi Urši Vidic: se spomnite razpisa za antologijo Fae Visions of the Mediterranean? Med izbrane se je naša avtorica prebila z zgodbo Mimikrija!

Na Erešu so preverili, kaj (ne)gledljivega se trenutno ponuja na SyFy.

Zakaj še vedno deluje neprestano opiranje narativa na predhodne filmske uspešnice? “Zgodbo obrži pri življenju, a samo s pol duše.” Nabita intertekstualnost kot dramatični nadomestek: Intertextuality: Hollywood’s New Currency.

Googlovi umetni inteligenci so dali v branje 2865 ljubezenskih romanov, da bi se izražala bolj organsko. Ko je morala zatem napisati zgodbo, je proizvedla tole.

Ekonomija v znanstveni fantastiki (podcast Imaginary Worlds). Namig: vsepovsod se vse vrti okrog redkosti dobrin.

Maščevanje srednjeveških zajčkov!

Alkemija kot zgodnja ZF: morda prva žanrska zgodba iz leta 1616, Kemična poroka Christiana Rosenkreutza.

Keiichi Matsuda predstavlja “provokativno in kalejdoskopsko novo vizijo prihodnosti, v kateri sta fizična in virtualna resničnost združeni, mesto pa je prepojeno z mediji”: Hyper-Reality.

V obliki katere živali boste dobili svojo drugo priložnost? Če ste že pogledali The Lobster, veste, za kaj gre – če ne veste, ga poglejte. :)

Za malo perspektive: “60-sekundna meditacija za čiščenje uma” Pixel Thoughts (brez skrbi, ni tako newagersko, kot deluje na prvi pogled).

Zakaj nadaljevanje Jurskega parka vzbuja občutek “velike, nedoločljive praznine“.

El Laberinto del Faunozakaj ga je del Toro za angleško govoreče občinstvo zamenjal s Panom in zakaj ne gre samo za Ofelijine sanje, temveč se je vse res zgodilo.

Še vedno pravilo, ne izjema: kako nas ZFF filmi o superjunakih (in, redkeje, o superjunakinjah) učijo rasizma.

Resničnost ali več? Pred ali po internetu? Interaktivni umetniški projekt Jonasa Lunda Fair Warning beleži in prikazuje odzive spletne javnosti v galeriji.

Hoja po žerjavici ni nič proti temule.

A Softer World … :)

Tu pa je bilo usklajevanja in programiranja … Drone Ballet Show at Mt. Fuji: ko droni služijo kulturi in ne nadzoru.

Najdena, še nepoimenovana galaksija se na posnetku nahaja 13 milijard let v preteklosti. Je zelo mlada, nastala je med 10 milijoni in 30 milijoni let predtem in je v primerjavi z današnjimi meglenicami dokaj majhna. […] Dandanes je sicer ta galaksija vsaj kakšnih 30 milijard svetlobnih let stran in najbrž povsem drugačna; če sploh še obstaja in se ni združila v neko večjo formacijo.

Najtemnejšo galaksijo iz časov nastanka vesolja je odkrila raziskovalna skupina, ki jo vodi slovenska atrofizičarka Maruša Bradač!

Morebitni rezultati selekcije skozi naravne in umetne mutacije (z nekaj optimističnimi predpostavkami): Humans in 1000 Years.

Kako tehnologija spreminja naše roke: tehtno vprašanje za čas, v katerem patentiramo potege po zaslonu in iščemo fizične hobije za nemirne, obenem pa za večino opravil vse okornejše roke, ki stalno ponavljajo istih nekaj gibov.

Izstrelitev prvega indijskega raketoplana je bila uspešna.

Nekaj tisočink milimetra velik drobec barve je zaradi udarca ob veliki hitrosti takole poškodoval štiriplastno steklo Mednarodne vesoljske postaje (brrr).

Nasa razvija koncept prenosnega magnetnega polja, ki bi ščitilo plovilo in astronavte pred sevanjem in segrevanjem.

April 2016

2. april: Meteorita – dan znanstvene fantastike na Jesenicah. Celodnevni ZF dogodek zajema okroglo mizo s prof. Kodretom, filmsko projekcijo, Comic Con in nekaj presenečenj.

7. april: serija šestih Kinokateder v organizaciji Inštituta za delavske študije in Slovenske kinoteke  K pojmu političnega v znanstveni fantastiki  se začne ob 18.00 z Matrico in razmislekom Jana Princla: Kaj je Neo pojedel?

12. april ob 19.00: znanstvenofantastične Kinokatedre se nadaljujejo s Terminatorjem in predavanjem Saša Slačka z naslovom Nelagodje v kapitalistični kulturi.

Od 13. do 17. aprila poteka festival žanrskega filma Kurja polt, ki letos vključuje tudi predavanje o Gigerjevi filmski biomehaniki in projekcijo dokumentarca Temna zvezda – Gigerjev svet.

16. in 19. aprila si lahko v Lutkovnem gledališču ogledate ZF predstavo Misija X Jiříja Havelke (MMC RTV SLO: Z lutkami na skrivnostno misijo po vesolju):

Predstavljajte si, da imate skrivnostno misijo. Zelo pomembno nalogo. Edini, ki jo lahko izpolni, ste prav vi. To je zelo zahtevna misija. Zaradi nje ste poslani na oddaljeni planet v neskončnem vesolju. Letite skozi kosmos, mimo zvezd, srečujete planete in se izogibate črnim luknjam. Končno dosežete orbito in odložijo vas na površju neznanega planeta. Vaša misija se začenja. A tu nastane težava. Misija je tako skrivnostna, da niti sami ne veste, kaj natančno je vaša naloga. Kje začeti? Kje nadaljevati? In kje jo končati? Kaj je cilj? Kaj je v resnici cilj? To je Misija X.

18.22. april: Slovenski dnevi knjige imajo letos zelo posrečen koncept: Nazaj v podzemlje.

19. april ob 19.00: tretja Kinokatedra! Planet opic, nato pa predavanje Ključ za anatomijo opice Anžeta Dolinarja.

20. april ob 18.00: projekcija filma Gagarin: First in Space na sedežu Gibanja za dostojno delo in socialno družbo.

28. april: tokratna Kinokatedra v sodelovanju z Ekranom je sestavljena iz projekcije filma Trk in predavanja Marka Bauerja in Primoža Kraševca.

29. april ob 22.00: Formaviva in Koncertna dvorana Rog predstavljata Pot v Vesolje. Skrivnostno …

Do konca aprila: “Kolaži z delavnice Svetovi drugih so do konca aprila razstavljeni na šiki-miki magnetni steni pod stopniščem v Kinu Šiška vred z zinom, v katerem so poleg kolažev trinajstih udeleženk_cev objavljene tudi štiri kratke zgodbe in cel kup enostavčnih slastnih trupelc.”


Če slučajno še niste na tekočem glede prihajajoče Virčeve dokufikcije o odprodaji jugoslovanskega vesoljskega programa ZDA: Houston, We Have a Problem.

“Čas je taka res fluidna stvar. Zdaj je zdaj, a preteklost je zdaj in prihodnost tudi.” Afrofuturizem: ZF, magični realizem – ki ima tradicijo tudi v naših krajih – in afriška zgodovina.

Odlična najdba: Le Guin leta 1987 o tem, zakaj ne misli pisati hvalospevov za na platnice stoodstotno moške ZF antologije.

V delu je miniserija po Deklini zgodbi – komaj čakamo.

Ah, Toothpaste for Dinner … :)

Presenetljivo preprost (in zato učinkovit) jezik Vojne zvezd.

Ljubo doma

Da, Zemljo najbolj ogrožajo podnebne spremembe. Prisluhnimo Kirku!

Vsaj en projekt v globokem vesolju, katerega rezultate bomo morda dočakali: vesoljska plovila v velikosti čipov bi lahko dosegla Alfa Kentavro v 30 letih.

Marec 2016

3. marec: v koprskem INDE ob 19.30 začnejo “z novim ciklusom predavanj in debat, kjer se bomo posvečali strmoglavemu tehnološkemu napredku in razglabljali o tem, kako se ljudje temu prilagajamo”: FUTUROLOGIJA – tehnološki napredek in človeška zaostalost.

Ob 8. marcu: Feministična ZF je najboljša: “Znanstvena fantastika nam omogoči vpogled v alternativne svetove, kjer je samoumevna kulturna fizika popačena za 180 stopinj, s čimer lahko ugledamo svoj dejanski položaj brez pristranskosti. ‘Feministična znanstvena fantastika,’ piše kritičarka Marleen S. Barr, ‘je ključ za odkrivanje pogosto prikritih patriarhalnih agend’.”
Še vedno drži tudi, kar je zapisala Joanna Russ.
Kako so pravljičarji ob zapisovanju in predelavi ljudskih pripovedi ženskim likom odvzeli glas in uživanje v spolnosti, dodali pa obilno mero zatiranja in brutalnosti.

9. in 10. marec: The Black Chamber, konferenca v Kinu Šiška in razstava v Škucu: “Kako se je internet iz utopičnega, za vse brezplačnega odprtokodnega raja in zadnje libertarne trdnjave izrodil v sedanje stanje stalnega nadzora, ekshibicionizma in paranoje?”

13. marec ob 18.00: Sodobna afriška sci-fi kratka proza III na Radiu Študent, posvečena Ivorju W. Hartmannu.

Do 15. marca pošljite Apokalipsi ≤ šest svojih najboljših haikujev.

17. marec: V INDE tretji večer FUTUROLOGIJE – tokrat o klimatskih spremembah in rasti tehnologije.

19. marec: Dan odprtih vrat Instituta “Jožef Stefan”.

21. marec: vesel svetovni dan poezije! Spet si lahko z verzom ali dvema kupite toplo pijačo.

24. marec: SVETOVI DRUGIH – Zine Vitrine delavnica, “kjer nas bodo zanimala žanrska pravila znanstvene fantastike in družbena pravila, ki dandanes odrejajo življenja žensk, moških in vseh drugih ljudi. Ena in druga bomo kršili z asociativnim in skupnim delom, pri katerem se bomo oprli na literarne in likovne tehnike za kolektivno ustvarjanje: slastno trupelce, kolaž in cut-up”.

27. marec ob 18.00: Sodobna afriška sci-fi kratka proza IV na Radiu Študent, tokrat bo govora o Lesley Nneki Arimah.


Sovjetski poster za Vrnitev jedija iz leta 1990.

Saj še vedno komaj čakamo na Ghostbusterke, ampak eh, res je škoda.

Muhammed Faris, sirski astronavt in begunec.

Ervin Hladnik – Milharčič v zadnjem Objektivu: Kako so ljudje postali zvezde: Vesoljski filmi in fotografije.

Cele galaksije v kapljici vode: Manta Ray J. Ralpha in Anohni.

SETI na kitajski način.

Februar 2016

9. februar ob 20.00: Utopičnost teles s Tino Janežič in Mariso Žele v Trubarjevi hiši literature; “vprašanje u-toposa, utopičnosti in distopičnosti drugih, abnormalnih, norih teles”.

11. februar ob 17.30: Bralne vezi v Knjižnici Jožeta Mazovca. Tokrat pogovor o Deklini zgodbi Margaret Atwood.

14. februar ob 18.00: Sodobna afriška sci-fi kratka proza I na Radiu Študent.

17. februar ob 18.30: projekcija dokumentarnega filma Vesolje in kvanti v Knjižnici Bežigrad.

28. februar ob 18.00: Sodobna afriška sci-fi kratka proza II na Radiu Študent, tokrat bo govora o Dilmanu Dili.


Izgubili smo Vida Pečjaka. Dokumentarec TVS iz leta 2009: Človek – bogat je tisti, ki daje.

Drejček in trije Marsovčki (1961) je eno izmed njegovih prvih del s področja znanstvene fantastike, ki je med bralci tudi najbolj znano, to njegovo delo pa je doseglo tudi uspeh. V Sloveniji je knjiga izšla sedemkrat, prevedena je bila v češčino in srbohrvaščino, bila je dramatizirana, besedilo pa so večkrat uprizorili tudi v lutkovnem gledališču. Uspešna je bila tudi njegova igra Pobegli robot, knjiga je bila uvrščena med pet najboljših radijskih in televizijskih iger na tekmovanju prix Japon v Tokiu, TV film Tretje življenje, posnet po Pečjakovi noveli, pa je dobil prvo nagrado na mednarodnem festivalu Prix Futura v Berlinu. Med najbolj znane zgodbe za mladino in odrasle sodita zbirka novel Kam je izginila Ema Lauš (1980) ter Doktor živih in mrtvih (2004).

(Wiki)

Drejček se imenuje Andrej in še vedno čaka, da se Marsovčki (zdaj Marsovci) vrnejo na Zemljo. A jih ni. Zaman upira oči v rdečo zvezdo na nebu in jih kliče nazaj. Pred odhodom so mu zatrdili, da se ne bodo vrnili, dokler na Zemlji ne zavlada mir. Vojn in preganjanja pa je čedalje več. Zemlja je postala prava klavnica ljudstev in narodov. Zato Marsovčkov še zlepa ne bo nazaj. Morda bo Andrej prej ostarel ali umrl. Boji se, da jih nikoli ne bo več videl …

(MKLJ; Pečjak v Uvodniku ob 50. obletnici izdaje Drejček in trije Marsovčki)

Adam Flynn: “Solarpankerji smo, ker nam sicer preostaneta le zanikanje ali obup”.

Razvijalec programja razloži, zakaj je Gospodar prstanov preveč podoben delu in zakaj najdemo Srednjo zemljo v vsaki pisarni.

Iz ameriškega observatorija LIGO so sporočili, da jim je prvim v zgodovini uspelo zaznati gravitacijske valove. Iskali so jih sto let, odkar jih je napovedal slavni fizik Albert Einstein.

(MMC RTV SLO)

O kemobrioničnem vrtu Robertine Šebjanič in Aleša Hienga Zergona piše celo Nasa! Bravo naši!

Živimo na dveh združenih planetih?

Kje je Vodnik po znanstveni fantastiki?

Tukaj! Pod novim imenom in sredi temeljite preobrazbe ter obnove arhivov.
Punctus interrogativus, predhodnik sodobnega vprašaja, je nekoč označeval vprašanja, ki zahtevajo odgovor.

Na FB vse poteka brez prekinitev, a zaradi lažje administracije na novoodprti strani, zato bo treba stisniti še en všeč, če želite obdržati futuristično-eskapistične elemente svojega newsfeeda.
Profili na ostalih omrežjih ostajajo, a (zaenkrat?) niso sproti posodabljani: Twitter, Ello, Google+, YouTube, Vimeo.

Ne pozabite na Galerijo ZFF! Če imate kakšno vizualijo, ki se vklaplja v koncept (denimo za najsvežejšo galerijo ZFF ulična umetnost), jo le posredujte na vodnik.zf@gmail.com (velja tudi za manjkajoče ali zmotne podatke na vseh seznamih).

punctus_interrogativusThe Guide to Science Fiction is undergoing a thorough transformation. It will continue as Punctus interrogativus; the question mark’s predecessor used to mark questions which demanded an answer.

Don’t worry, bilinguality will return as soon as we comb through the archives and restore everything.

Januar 2016

8. januar: vse najboljše, Roy.

16. januar ob 12.00: Sektor Ž na Radiu Študent “zarisuje koordinate vesolja feministične ZF“.

18. januar: vesel Pujev dan!

19. januar ob 18.30: predavanje Ludvika Jevšenaka z naslovom Vesolje, ki ga lahko vidimo v Knjižnici Bežigrad.

19. januar ob 20.00: kulturološki Filmski u-topos z Nino Cvar v Trubarjevi hiši literature.

21. januar ob 17.00: na zadnji dan še zadnje javno vodstvo po razstavi Čarobni jezik stripa Tomaža Lavriča v Galeriji CD.

21. januar ob 19.00: projekcija filma Vitanje v vesolju: Sunita in pogovor z režiserko Jasno Hribernik, v Mestni knjižnici Kranj.

24. januar: prva od šestih novih epizod Dosjejev X.
Sramota: Gillian Anderson se je morala tri leta boriti za enako plačo.

25. januar ob 18.00: Umetnost in preživetje skrajnih okoljskih pogojev. Dr. Polona Tratnik bo v Knjižnici Otona Župančiča predstavila “z dodajanjem človekovega encima h kvasu razvoj gensko spremenjenega mikroorganizma; razvoj hibridne vrste med človekom in algo; razvoj kode za idealno entiteto za preživetje potovanja po vesolju”.


Všeč! Zgodbe in kolaži z decembrske delavnice skupinskega pisanja znanstvene fantastike Svetovi drugih (več).

Časovni piškoti Janija Lapajneta in Jureta Engelsbergerja potrebujejo podporo, če naj zavladajo svetu (ocena).

Nekaj dobrih misli Simona Popka o ZF filmu (vsaj mainstream se prebije na prvo stran MMC RTV SLO).

Herzog o utopičnih potencialih spleta v novem dokumentarcu.

Bioart.

Lingvistična raziskava najstarejših pravljic.

Pogrešali te bomo, Ziggy Stardust. David Bowie je posthumno dobil ozvezdje blizu Marsa v obliki Ziggyjeve strele. Njegove najljubše knjige.

Leta 2007 sem bil na Kitajskem na prvi ZFF konvenciji v kitajski zgodovini, ki jo je odobrila partija. Na stran sem potegnil visokega uradnika in ga vprašal, zakaj. Znanstveno fantastiko so dolgo obsojali. Kaj se je spremenilo? Preprosto, je odvrnil. Kitajci so bili izjemni proizvajalci, če so jim drugi prinesli načrte. A sami niso inovirali in izumljali. Niso uporabljali domišljije. In tako so poslali delegacijo v ZDA, v Apple, Microsoft in Google, da bi spoznali ljudi, ki izumljajo prihodnost. Odkrili so, da so vsi brali znanstveno fantastiko, ko so bili dečki ali deklice.

Iz arhiva: Neil Gaiman o pomembnosti branja leposlovja in sanjarjenja za prihodnost.

Evgeny Kazantsev si predstavlja, da bo prihodnost zaradi podnebnih in tehnoloških sprememb videti takole.

Katere elemente Kurosawinega Kakushi-toride no san-akunin iz leta 1958 si je Lucas izposodil za Vojno zvezd.
Pa še: industrija očitno noče, da bi se mlade gledalke identificirale z močnimi protagonistkami: kje je Rey?

Z zamudo: “Redko se v enem filmu zapravi toliko komedičnega talenta.” +1. Ima še kdo občutek, da so Pythonovci predolgo ustvarjali suspenz okrog Absolutely Anything in nam neupravičeno dvignili pričakovanja?

Kratki ruski animirani film We Can’t Live Without Cosmos.

Če vas čaka še kako zamudniško praznovanje: slurp.

Pozabite na običajne razloge – nekateri kuhamo izključno vegetarijansko, ker vemo, da je kar koli drugega prenevarno! :)

Tale na videz uživa, vse do žalostnega konca, ampak še ni UI. :]

Nasin droben, ekonomsko motiviran korak naprej: morebitna vseženska misija na Mars bi potrebovala manj hrane. Astronavtke do sedaj.

ISS cveti!
Pomembneje: astronavti sporočajo svetovnim voditeljem, da je treba nunjo ukrepati glede podnebnih sprememb.

Šment. :/ Philae, jezdec kometa 67P/Čurjumov-Gerasimenko, se bržkone ne bo nikoli več oglasil zaradi podhladitve.

Če katere slučaaajno še niste brali: 10 žensk, ki so spremenile ZF.

Prihajata dva milijona zvezd – živahno bo!

Dobrodošli, Uut, Uup, Uus in Uuo – zveni, kot da gre za štiri marsovčke, pa ni tako.

Očarljiva in energetsko samozadostna konstrukcija – plastično-algasti kompozit naj bi sestavljali odpadki, ki trenutno onesnažujejo morja. A težko si je predstavljati, da bodo najranljivejši našega sveta v prihodnosti imeli dostop do tako luksuzne namestitve