Mednarodni dan staroselskih ljudstev

Reprezentacije v ZFF

Na tokratni 9. avgust nadaljujemo s temo, načeto ob dnevu Romov. Avtorstvu in literarnim reprezentacijam izven domene “bogatih belih moških” (Rich White Male) je kljub pomembnosti in kakovosti materiala posvečene vse premalo pozornosti.
Predstavljamo nekaj leposlovnih in teoretskih ZF vizij, vezanih na domorodna ljudstva po svetu, za pokušino pa tudi povezave na nekatera dela, kjer je na voljo legalen vir ali vsaj legalno gostovanje datotek.

Ericka Hoagland, Reema Sarwal in Andy Sawyer so avtorji dela Science Fiction, Imperialism and the Third World: Essays on Postcolonial Literature and Film, katerega znaten del je dostopen tu. Mark Bould jedrnato o rasi v ZF v Routledge companion to science fiction, str. 187–190.

Med literati izpostavljamo Nnedi Okorafor, afriško avtorico spekulativne fikcije, predvsem njen nagrajeni roman The Shadow Speaker. Nekaj zgodb je dostopnih na njenem uradnem spletišču.

Tudi potomci ameriških staroselcev so aktivni v žanru, denimo pisatelj in urednik Helix SF William Sanders (seznam objav z avtorjevimi komentarji, prek spleta dostopne zgodbe, alternativni viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8).

Gary Westfahl o upodobitvah domorodnih Američanov v The Greenwood encyclopedia of science fiction and fantasy, str. 553–555.

Amy J. Ransom je avtorica Science fiction from Québec: a postcolonial study, katere velik del najdete tu. Veselo pričakujemo nastajajočo študijo dr. Judith Leggatt o ZF literaturi domorodnih kanadskih ljudstev, ki bo zajemala vse od sodobne ZF do aboridžinskega ustnega izročila, zgodb o obiskovalcih iz vesolja, potovanju skozi prostor in čas ter vzporednih resničnostih; iz napovedi v Aboriginal Research:

Aboridžinski pisatelji pogosto uporabljajo znanstvenofantastične teme za prikaz sveta prihodnosti, ki vključuje dinamično domorodno kulturo. Popularne upodobitve nasprotno pogosto prikazujejo aboridžinske kulture kot zamrznjene v nekem oddaljenem trenutku. Aboridžinski pripovedovalci uporabljajo spekulativno fikcijo tudi za preiskovanje kulturne izkušnje kolonizacije in izkoriščanja, pogosto z antiutopičnega vidika.

V zahodni tradiciji je znanost poddomena znanja, omejena z objektivnostjo. Aboridžinski pisatelji nasprotno predstavljajo narative, v katerih aboridžinski šaman ali zdravilec poseduje duhovno, naravno in fizično znanje, ki predstavlja napreden del znanosti in tehnologije te kulture.

Nova Zelandija je razvila ZF najprej kot kritiko imperializma, danes pa žanr definirajo postkolonialne zgodovinske perspektive in prepletanje z zahodnimi oblikami. Ključna sta Witi Ihimaera in Albert Wendt.

O aboridžinski ZF v Avstraliji zanimivo piše Brian Attebery:

Vedno je tvegano pisati izven kulturnih meja. Ko kulturno razliko spremlja zgodovina zatiranja, se pisatelj ne more izogniti tej ali oni pasti. Neaboridžinski avstralski pisatelji so ustvarili tolikšno zbirko nevednih, pokroviteljskih in poniževalnih besedil o Aboridžinih, da bi nekateri od slednjih radi preprečili nadaljnje poskuse. Kot je dejala romanopiska Melissa Luscashenko, “Kdo vas je prosil, da pišete o Aboridžinih? Če ne Aboridžini osebno, predlagam, da se raje lotite preučevanja lastnih življenj namesto naših. Naveličani smo igranja klovnov v avstralski popularni kulturi.”

A znanstvena fantastika je morda poseben primer. Kot žanr, znotraj katerega poteka oblikovanje in pogajanje o konceptih prihodnosti, lahko z izključitvijo določene skupine iz reprezentacij implicira, da so tej skupini šteti dnevi. Tudi tišina je lahko oblika nadzora, in v tem primeru je greh izključitve hujši od mnogih mogočih grehov komisijskega pisanja. Avstralski pisatelji ZF so dolgo poskušali vključevati domorodna ljudstva in njihove tradicionalne zgodbe ter načine življenja v izrazito avstralske prihodnosti. Zgodovina boja nakazuje, da dobra namera in želja po znanju sicer ne ščitita nujno pred napakami in žaljivostjo, a zagotovo pomenita bolj zanimivo leposlovje kot odkriti predsodki. Poleg tega lahko pisatelje, kot sta Frank Bryning in Terry Dowling, ki ustvarjata prostor za aboridžinske like in stališča znotraj ZF, beremo kot vabilo aboridžinskim in drugih pisateljem neevropskih kultur, da prispevajo lastne vizije aboridžinstva, avstralskosti in prihodnosti.

Znanstvena fantastika se pogosto ukvarja z medkulturnimi načini interakcije, najočitneje v zgodbah o prvem stiku ali medplanetarnem vojskovanju. Če je pisateljem dovoljeno dramatizirati pogajanja med radikalno različnimi pogledi na svet in načini življenja, postane žanr to, čemu Mary Louise Pratt reče “umetnost cone stika”. Cona stika je po Prattovi prostor, “kjer se kulture srečujejo, trčijo in spopadajo, pogosto v kontekstu visoko asimetričnih odnosov moči, kot so kolonializem, suženjstvo ali njune posledice …”. Če je ZF umetnost, je njena cona delovanja kolektivno zamišljena prihodnost, simbolni prostor tekmovanja utopije, armagedona in drugih mogočnih scenarijev.

Vsi primeri Prattove predstavljajo eno plat stika: diskriminirane pisatelje, ki si lastijo pravico do dominantnih kulturnih oblik. A njena oznaka bi se lahko nanašala tudi na pisanje, ki glasovom obstrancev in zatiranih skupin dovoljuje izzivanje glavnega glasu in stališča, čeprav avtor pripada privilegirani skupini. Ta druga raba se navezuje na Bakhtinovo idejo, da glasovi, vključeni v besedilo, ostanejo do določene stopnje avtonomni, ne da bi jih podredila avtorjeva volja.

Malo je poskusov konkretnega spodbujanja ZF obarvanega ustvarjanja staroselskih ljudstev, kakršna sta ta letni študentski natečaj z znatno denarno nagrado in poziv k analizi odsotnosti in prisotnosti staroselskega v ZF in stripih.

Od leta 1986 do 2001 je izhajala polprofesionalna revija Aboriginal Science Fiction s celostranskimi barvnimi ilustracijami (zbirka naslovnic), a z aboridžinstvom je na žalost imelo več opraviti njeno ime (premišljeno izbrano, da bi se pojavljalo na začetku abecednih seznamov – ni prav!) kot sicer kakovosten izbor mednarodnih avtorjev.

Kar se tiče televizijske produkcije, se v branje brezplačno ponuja nekaj poglavij knjige “Indian” stereotypes in TV science fiction: First Nations’ voices speak out Sierre Adare. Priporočamo tudi tole analizo reprezentacij staroselskih likov v televizijski ZF.

Na področju filma izpostavljamo režiserko Helen Haig-Brown, domorodno Kanadčanko, ki je leta 2009 – verjetno kot prva – posnela ZF film v staroselskem jeziku. The Cave v tsilhqot’inščini je prejel več nominacij in nagrad.

V filmski industriji je veliko ponesrečenih upodobitev staroselskih ljudstev s strani belih avtorjev. Vzemimo za primer Cameronov visoko dobičkonosni Avatar, ki je s strani strokovnjakov deležen veliko kritike: kljub nekaj naprednim temam se ne izogne negativnim stereotipom; pretirano poenostavljen in romantiziran svet nediskretno prepleta s političnim sporočilom, beli junak znova reši primitivna ljudstva; Cameron pa film izkorišča za osebno promocijo pod krinko ozaveščanja.