Kratke poletne

Julija je San Diego gostil Comic-Con International, v Stockholmu pa se je junija odvil Eurocon, katerega obsežni materiali (festivalsko glasilo in spominska knjiga z nekaj fikcije) so na voljo na uradnem spletišču. Ne pozabite, naslednja konvencija bo potekala v Zagrebu!

Še to poletje, 12. in 13. avgusta, se bo v Pazinu zgodil 10. Festival fantastične književnosti. Od 17. do 21. avgusta je na vrsti 69. svetovna konvencija ZF Renovation v Renu v Nevadi, na kateri bodo podelili nagrade Hugo (več o nominirancih tukaj; krajša dela lahko preberete na spletu). Od 19. do 21. avgusta se lahko nadejate opatijskega Liburnicona s posebnim gostom Guyem Gavrielom Kayem.

Kaj pa bolj lokalno?

Od 25. do 30. julija lahko v Ljutomeru obiščete že sedmi Grossmannov festival fantastičnega filma in vina.
Ker je vključen v Evropsko federacijo festivalov fantastičnega filma, bodo prikazane tudi nominacije za evropsko nagrado Méliès d’Or. Filmski, glasbeni in vinski program je vse bogatejši, letos se lahko udeležite tudi tekmovanja za kraljico krika in plesa vampirjev, posrečeno kombiniranega s krvodajalsko akcijo. Projekcije in kampiranje so zastonj!

Izšla je nova knjiga Mihe Remca, Mitrejin koder ali Časovna struna v Petoviono. 23. junija se bosta na Ptuju odvila tudi dva pogovora z avtorjem. Nekaj mnenj o romanu:

[Z]godba [se] odvija na Ptuju daleč v prihodnosti, ko je družba že dosegla velik napredek, saj so globoko v antarktičnem ledu odkrili Sondo, ki je postala nekakšen centralni računalnik in informacijski center človeštva. Glavna junaka sta Orfej, ki ima zmožnost starodavnega pomnenja, in Mitreja, dekle, ki so jo klonirali iz antičnega kodra. Projekt, ki se imenuje Mitrejin koder, želi z njuno pomočjo končno razkriti skrivnost potovanja skozi čas. Tudi ta roman prepletajo značilna čutnost/erotičnost in besedotvorje. Remec znova dokazuje, da je avtor, ki bi si nedvomno zaslužil nagrado za življenjsko delo, saj je že dolga leta steber sicer neizstopajoče, a vendar zato ne nepomembne, znanstveno-fantastične literature pri nas.

Več: Mitrejin koder ali časovna struna v Petoviono (Jure Preglau, Bukla, 2011)

Elementi znanstvene fantastike so namreč bolj kot ne kulisa za razpotegnjeno, klišejsko pripoved o seksualni napetosti med Mitrejo in Orfejem. […] Junakov notranji konflikt, ki naj bi služil kot motor zapleta, kljub njegovi čustveni razpetosti ni mogoč, saj je Orfej prozoren lik, njegova razcepljenost pa umetno motivirana. Tudi naslovni projekt ima zgolj scensko vlogo in preveč odprtih vprašanj, da bi zgodbene delce povezal v celoto, teh delcev pa je veliko. […] Pisci znanstvene fantastike so bili nekoč v privilegirani poziciji, kar se tiče preizkušanja nemogočega, izzivanja sodobnih znanstvenih tez, uvajanja novih teorij in skoraj absurdnih domnev. Remec raje stavi na preverjene vzorce. V Mitrejinem kodru je veliko nastavkov in malo izpeljav. Kot bi bile stvari tu le zaradi videza, ne pa zaradi romaneskne nujnosti.

Več: Obviseti na kodru (Ana Geršak, Pogledi, 27. oktobra 2011)

V Ljubljani so po zaslugi poletne Knjižnice pod krošnjami knjižni molji spet zasedli parke in bregove – pridružite se kdaj, preverjeno prijetno!

Pestro je tudi na znanstvenem področju; Atlantis je uspešno opravil svojo zadnjo pot do Mednarodne vesoljske postaje in nazaj do Cape Canaverala, od koder se bo preselil v muzej. Prav ta ameriški raketoplan je v vesolje nekoč ponesel vse tri astronavte slovenskega rodu:

Ronald Sega je z Atlantisom v vesolje poletel marca leta 1996, Jerry Linenger je januarja 1997 z Atlantisom poletel na rusko vesoljsko postajo Mir in se z njim tudi vrnil maja istega leta, Sunita Williams pa se je z Atlantisom vrnila na Zemljo aprila 2007, potem ko je podrla ženski rekord v najdaljšem bivanju v vesolju.

Vesoljski poleti so kot najvznemirljivejši način osvajanja teritorija dolgo pomembno definirali imaginacijo ameriške ZF. Ta se je v skladu s svetovnimi trendi počasi preusmerila v mehkejše podžanre, a zanimivo bo videti, če in kako se bo znova prebudilo literarno navdušenje za polete, ko bo NASA – predvidoma čez slabi dve desetletji – v vesolje spet poslala raziskovat človeška bitja.

Read the Printed Word!V podporo tiskani besedi – simpatično!

Opozarjamo tudi na spletno zbirko SovLit.com neprofitne izobraževalne organizacije za preučevanje in ohranitev sovjetske literature, v kateri med drugim najdete Zamjatina in Beljaeva.

Še nekaj zanimivih primerov ZF naslovnic, deset nenavadnih knjigarn in za resno zasvojene z literaturo pet spletnih strani, ki opozarjajo na novoizdane knjige, pa vam pustimo, da se vrnete k počitniški zabušanciji z možgani na off in …