Jesenske novice

Tradicionalna prireditev Vrnimo ljudem knjigo pred Magistratom tudi letos; obeležujemo 411. obletnico požiga slovenskih protestantskih knjig.

27. slovenski knjižni sejem poteka v Cankarjevem domu od 23. do 27. novembra. Na programu so zanimiva predavanja o različni izkušnji branja elektronskih in tiskanih besedil, posledični negotovosti v založništvu, slovenskih specifikah; izpostavljamo pogovor z Mikijem Mustrom 24. 11. ob 18.45 v Drugem preddverju, najbolj pa nas veseli napovedana okrogla miza o ZF 26. 11. ob 12.00 v Debatni kavarni:

Antiutopije – znanstvena fantastika v slovenski literaturi (Mladinska knjiga založba): Znanstvena fantastika ima v svetu svoj krog oboževalcev. Kako kaže znanstveni fantastiki slovenskih avtorjev, se kaj razlikuje od svetovnih uspešnic in kaj lahko od nje še pričakujemo? Gosta: Dušan Dim, Lenart Kučič

Dogodek se je sicer izkazal za pogovor o sodobni tehnologiji in prvem ZF romanu Dušana Dima, Oprostite, vaše življenje ne obstaja.

23. novembra ob 20.00 Trubarjeva hiša literature gosti zanimivo okroglo mizo z naslovom Kdo je lahko slovenski pisatelj?, ki se bo ukvarjala z vprašanjem pisanja v slovenščini kljub izzivom trga in želji po enostavnejšem prodiranju v tujino:

V Sloveniji dandanes živi in deluje več kot sto avtorjev, ki ustvarjajo v tujih jezikih. Ta fenomen postavlja pred slovensko javnost in različne institucije, ki financirajo literarno ustvarjalnost, številna vprašanja, predvsem pa terja razmislek o tem, kaj ti književniki prinašajo v slovensko literarno krajino. Predstavljajo morda že fenomen, ki spreminja naravo slovenske literature, in moramo zato njeno definicijo, ki je še vedno vezana na slovenski jezik, prilagoditi? Kdo je torej sodobni slovenski pisatelj?

Ali ste vedeli, da smo 20. novembra praznovali dan slovenskih splošnih knjižnic (58 jih premoremo)? Predstavitveno knjižico s statistiko in javnomnenjsko raziskavo najdete med dokumenti Združenja slovenskih knjižnic. Slaba tretjina članov obišče knjižnico tedensko, nadaljnja slaba tretjina pa mesečno. Skoraj 90 % je osebno zadovoljnih ali zelo zadovoljnih in velika večina meni, da knjižnice razvijajo bralno kulturo in dvigujejo izobrazbeno raven v skupnosti, zaradi česar se strinjajo z javnim financiranjem. Med razlogi neuporabe so starost, bolezen, pomanjkanje časa, kupovanje knjig in zadostnost spletnih virov. Pa vi, koliko si sposojate knjige – več kot jih kupujete?

31. oktober: Vesel dan reformacije! Zahvaliti se ji imamo za črkopis in normiranje jezika, prvo in številne sledeče knjige v slovenščini, prvo tiskarno, razvoj posvetnega šolstva in prvo posvetno knjižnico. Danes le preživite prijetno urico s knjigo slovenske avtorice ali avtorja – z mislijo na Trubarja, ki je zaslužen za poenotenje jezika:

Kedar ta slovenski jezik se povsod glih inu v eni viži ne govori – drigači govore z dostimi besedami Kranjci, drigači Korošci, drigači Štajerji inu Dolenci ter Bezjaki, drigači Krašovci inu Istrijani, drigači Krovati – obtu smo mi le-tu naše delu v kranjski jezik hoteli postaviti za dosti riči volo, nerveč pak, kir se nom zdi, de ta tih drugih dežel ludi tudi mogo zastopiti. Inu mi nesmo v le-timu našimu obračunu oli tolmačevanu lepih, gladkih, visokih, kunštnih, novih oli neznanih besed iskali, temuč te gmanjske kranjske preproste besede, katere vsaki dobri preprosti Slovenec lehku more zastopiti.

Vse bolj zares gre: tudi naši najljubši ZFF pisatelji in pisateljice podpirajo globalno gibanje Occupy – okupacijo skupnih javnih prostorov in boj proti nepravičnemu družbeno-ekonomskemu sistemu (med drugim Ursula K. Le Guin, Margaret Atwood, Pamela Sargent, William Gibson in Neil Gaiman; poglejte na Occupy Writers). Ste se že pridružili milijonom? Hitro na spletišče in v FB skupino slovenskega Gibanja 15o v podporo lokalnim aktivistom!

nov_zvezdni_prahUredništvo fanzina Jašubeg en Jered je marca ustanovilo Društvo ustvarjalcev spekulativnih umetnosti Zvezdni prah:

Spekulativne umetnosti, kamor sodijo dela s področja znanstvene fantastike, fantazije in hororja ter še katero, so v slovenskem okolju podhranjena in podcenjena. Dobra zgodba v romanu je vedno dobra zgodba, pa naj se dogaja v kameni dobi, v srednjem veku, sedaj ali tri sto let v bodočnosti, na Zemlji ali kjerkoli drugje v Vesolju. Prvi začetki literarnosti človeške vrste so prav izmišljene zgodbe, pravljice, bajke in epi. Vse bi lahko označili kot spekulativno umetnost. Prav to želimo člani društva spremeniti in povečati ugled, veljavo in promocijo piscev, slikarjev, risarjev, filmarjev in ustvarjalcev na drugih področjih človekovega umetniškega izražanja. Zato vabimo vse, ki so aktivni na teh področjih, da se nam pridružijo. Skupaj smo močnejši in prodornejši.

Ob tej priložnosti je JeJ postal uradno glasilo in se preselil na lastno domeno – Drugotnost: virtualni svet znanstvene fantastike, fantazije in drugih dimenzij.

Andrej Ivanuša je izdal nov fantastični roman Svetodrev.

Izšel je drugi del trilogije Varuhi skrivnosti Otok vračev avtorice Marget Belani (Mateje Blažič).

Pojavilo se je nekaj novih imen, zaenkrat le s spletnimi objavami kratkih zgodb: Tine Kolenik, Marko Vatovec, Aleš Škerbinek in Miha Pleskovič (JeJ 19), pa tudi nova zgodba Primoža Jenka (Življenje in tehnika, 11/2011).

nov_futurumVeč zgoraj omenjenih del je objavil prebujen portal Futurum, spletna zbirka kratkih znanstveno fantastičnih in fantazijskih zgodb ter recenzij.

“Vesoljska komedija na osnovi galaktičnih zvočnih delčkov in črnih lukenj” v okviru festivala Prestopi: Izgubljeni v vesolju, 1. septembra ob 19.00 v amfiteatru Druge gimnazije Maribor.

Pestro!

nov_sirius_bNavdušeni smo nad naslednikom kultnega Siriusa: dobrodošel, Sirius B, Časopis za sf, fantasy i horor književnost – dolgo smo te čakali! Najdete ga tudi na Facebooku, podatki o naročanju pa so objavljeni tule (splača se vam ga naročiti na hrvaški naslov, je pol ceneje).

Še povezava na 83 MB težak RAR s 26 Alefi.

Roth in Auster o potrebnosti in obstojnosti romana: “Romani – neizogibno izumirajo. Ne morejo tekmovati s filmskim platnom, televizijskim ekranom in zdaj računalniškim zaslonom.” vs. “Ljudje smo lačni za zgodbe. Vedno bomo. Roman se zna prilagajati in preživeti.” Knjigoljubke in knjigoljubci, komu bolj verjamete? :)

Humorist Kurt Vonnegut grafično prikaže potek najbolj priljubljenih zgodb.