Januar 2011

Neža Maurer kot avtorica ZF poezije?

Knjige so tiste, ki nas povezujejo, je zapisala. Internet je samo pomoč. […]

Pisati sem začela kot novinarka. […] Več sem začela pisati, ko sem učila na nižji gimnaziji v Ilirski Bistrici. Dijaki so bili tako nagajivi, da jih skoraj nisi mogel ukrotiti. Zato sem jim pisala grozljive, znanstvenofantastične pesmi, kako poznam škrate in vesoljce, ki ponoči zvrtajo luknje v njihove glave in preberejo vse, kar si mislijo, potem pa o tem poročajo meni. Tako so se smejali! “Vi se smejete!” sem se jezila. Pa je vstal en predrzen fant in rekel: “Pa, turšica, nes’te to v Ljubljano, pa naj objavijo in naj se vam še drugi smejejo”. To jim je bila glavna zabava, a tedaj sem začela pisati in po besedah tega mulca sem potem res nesla pesmi urednici Cicibana. Rekla je: “Ja, ja, saj tole je zanimivo … Ampak, a bi vi napisali eno pesmico o jeseni? To sedaj potrebujemo. Tole bomo kasneje …” Seveda tiste pesmi niso bile nikoli objavljene, ampak začela pa sem objavljati pri Cicibanu. […]

Pomemben mi je svet kot celota. Četudi ga nisem vsega prepotovala, si ga predstavljam. Za svet mi je zelo mar. Hudo mi je, ker ne dojamem, kaj je vesolje in kaj je tam, kjer ga je konec. Ker konca ne more biti, kajne, a neskončnosti si ne znam predstavljati. Ko sta padli prvi atomski bombi, mi je postalo jasno, da bi lahko nekdo, če bi mu bilo vseeno, v nekaj dneh uničil ves svet. To je spoznanje, ki te do kraja strezni. Kot otroka so me gotovo zaznamovali bombniki, ki so leteli nad nami. Bile so jih cele jate, da se je nebo v resnici zameglilo. Mislil si si, joj, ubogi ljudje, koliko se jih bo spet zrušilo. Ta odnos do človeštva je gotovo tudi posledica vojne. […]

Včasih je bilo manj družbe, ki je prišla v stik s kulturo. Zdi se mi prav, da vsi ljudje berejo, ampak količinsko gledano ljudje raje berejo lažje stvari, ker je potem življenje lahkotnejše. Ne gre jih kriviti. Ljudje si želijo tudi z literaturo olepšati, predvsem pa olajšati življenje. A ker so množice, množice prevladajo. Zato danes fizična kultura velja več kot kultura. Vse se vrti okrog tega, kdo zna igrati sistem tako, da bo prišel čim višje. Kdo je najboljši, ni več bistveno. Ampak to se mi ne zdi tragično, kajti prej ko slej se bo spet prevesilo drugače. Zdi se mi prav, da ljudje berejo, a to ni bistvo.

Več: Odmevi iz Afrike, atomske bombe in štopanje (Kristina Božič, Dnevnikov Objektiv, 31. decembra 2010, str. 20–22); uradno spletno mesto Neže Maurer.

Pa še:

Najboljših 100 znanstvenofantastičnih knjig po statistični raziskavi
Najboljših 10 ZF knjig za nespreobrnjene
Najboljših 50 ZF romanov za otroke in mladino
20 temeljnih utopičnih del

Brezplačne avdioknjige v javni domeni: fantastika in znanstvena fantastika.

Brezplačne e-knjige: 300+ spletnih virov.