Posodobljeno:
4. 9. 2010
Vodnik po ZF je spletna encikopedija, ki popisuje slovenske znanstvenofantastične in fantastične vsebine, strokovne vire, povezave, misli avtoric in avtorjev o žanru ter aktualne dogodke na tem področju. Vsebino dopolnjujeta kanal na YouTubeu, na katerem raste zbirka slovenskih in tujih ZFF vsebin, vrednih ogleda, ter profil na Facebooku.
Paradoks projektov, namenjenih legitimaciji znanstvene fantastike in argumentiranju upravičenosti njene enakovrednosti in enakopravnosti z drugimi literarnimi žanri, je ravno v tem, da jo izolirajo kot tako, ki se šele mora dokazati. Kljub temu je to morda edini način za demarginalizacijo žanra, ki neupravičeno nosi stigmo manjvrednosti ravno zaradi slabe informiranosti, zato se bo ta projekt še naprej osredotočal na spodbijanje stereotipa o ZF kot le lahkotni obliki razvedrila in poskušal vzdrževati ustrezen nivo diskurza.
V izgradnji je galerija naslovnic na Picasi. Seznam del je nekoliko posodobljen.
Še povezava na Wikivir: odprto skladišče izvornih besedil (lahko jih shranite kot PDF). Angleški Wikisource je seveda bistveno obsežnejši, a tudi slovenska različica se razvija. V celoti je objavljenih že več ZFF del in njihovih predhodnikov:
Na Wired so objavili široko zastavljen pregled in knjižni seznam za sveže študente ZF literature s povezavami na spletno dostopna dela.
Iskreno opravičilo zaradi dolge odsotnosti; kriv je seveda prostorsko-časovni kontinuum. Seznamu objavljene ZFF so dodani rojstni podatki, nekaj novoizdanih del, preverjena je aktualnost povezav, vsem izdajam pa so končno pripisane morebitne zbirke ter podatki o založniku. Nova je še Dawkinsova ostra, a utemeljena kritika površne televizijske ZF.
Iz Dnevnika, 7. avgusta: Milena Mileva Blažić in Jakob J. Kenda o fantazijski literaturi
Nekaj odlomkov:
Sodobne oblike fantazijske literature so tudi zadnji korak razvojne linije, ki se je začela z mitom, nadaljevala z ljudsko pravljico, nato z avtorsko pravljico in se razvila v klasično fantazijo, predhodnico fantazijskih sag, pojasnjuje Kenda. Žanrsko družino povezuje neka skupna značilnost, in sicer dobro znana pripovedna struktura: "Junak gre od doma, se sreča s področjem čudežnega, pridobi pomočnike in nasprotnike, opravi naloge in preizkuse ter se končno vrne domov bogatejši za to ali ono."
Kje je potem njihova naslednica, prva sodobna slovenska fantazija? Ni je, trdi Kenda, najbrž zato ne, ker takšno delo zahteva izjemne intelektualne sposobnosti procesiranja ogromne količine podatkov, obenem pa tudi literarno nadarjenost. "Ne vem, ali v Sloveniji obstaja oseba, ki je zmožna obojega." To je obenem lahko tudi odgovor na številna mnenja, da je fantazija manj vredna literarna oblika. "Tisti, ki meni tako, naj se usede in poskusi napisati kaj podobnega. Kmalu bo ugotovil nasprotno," je prepričan Kenda.
Pred kratkim se je kot odgovor na dolgo pričakovano slovensko fantazijo oglasila avtorica s psevdonimom Margit Belani, ki je pri Mladinski knjigi izdala prvi del trilogije Varuhi skrivnosti, Obzidano mesto. Ta projekt pa nima le močnega založnika, ampak se opira tudi na sodobne oglaševalske prijeme, ima interaktivno spletno stran, dodelano vizualno podobo domišljijskega sveta, medijsko izpostavljeno avtorico in celo amulet, ki je priložen h knjigi, kar vse kaže na to, da bi z Belanijevo končno le lahko dobili sodobno avtorico slovenske fantazije.
Toda Milena Mileva Blažić ni takšnega mnenja, če sodimo po njeni kritiki knjige Belanijeve. "Na osnovi branja besedila je jasno, da se je avtorica nanašala na že znana, predvsem popularna literarna besedila, vendar ni presegla uveljavljenega vzorca, ni vpeljala nobenih inovacij in se izogiba globinskim pomenom. Zato je vprašanje, ali bi zgolj internacionalni psevdonim avtorice in založniška podpora lahko zadostovali za uspešnost njene knjige."
Če bi od koga lahko pričakovali razvoj fantastične slovenske pripovedi, nadaljuje Blažićeva, bi to bilo od nekaj nadarjenih pisateljic, ki so v žanr kratke sodobne pravljice vnesle novo senzibilnost in elemente fantastičnega. Kot posebno odlične omenja Majdo Koren, Anjo Štefan, Deso Muck in Ido Mlakar, ki se sicer doslej niso lotevale pisanja obsežnejših fantazijskih svetov. Poleg naštetih so se pisanja fantastične pripovedi v obliki proze, poezije ali dramatike lotili Milan Dekleva, Milan Jesih, Boris A. Novak, Andrej Rozman Roza in Evald Flisar.
"Številni bralci fantazijske literature dobijo vtis, da bi tudi sami lahko pisali takšno literaturo. Toda pišejo številni, ustvarjajo pa redki," ugotavlja Milena Mileva Blažić.Skupnosti oboževalcev niso samo posledica popularnosti določenih del fantazijske književnosti, marveč se je po njihovi zaslugi vse bolj uveljavljal tudi sam fantazijski žanr, pojasnjuje Kenda. "Literarni raziskovalci se pogosto izogibajo fantazijski književnosti, zato ni nenavadno, da oboževalci sami poprimejo za delo. Tako sta temeljni fantazijski pojmovnik, Encyclopedia of Fantasy (Enciklopedija fantazijske književnosti), napisala John Clute in John Grant, znana kritika fandoma, ki nista nikoli študirala književnosti!" Kot zanimivost: slovenske kritiške odzive na fantazijsko književnost lahko razen na spletnih straneh oboževalcev preberete v revijah Joker in Otrok in knjiga.
Več: Od vile Čiračara do Bradavičarke (Iva Kosmos, dnevnik.si)
Mimogrede: tistim, ki vas zanimajo pripovedna struktura in zakonitosti predhodnikov žanra, ki jih omenja Kenda, priporočam delo neizpodbitne avtoritete na tem področju, Vladimirja Jakovleviča Proppa, Morfologija pravljice (Ljubljana: Studia humanitatis, 2005).
Intervju z režiserko Arwen Curry: nadejamo se lahko dokumentarnega filma o Ursuli K. Le Guin! Sicer pa je taisti, zelo posrečen blog The Rejectionist posvetil feministični znanstveni fantastiki ves teden.
Margaret Atwood o The Birthday of the World, predzadnji zbirki zgodb Le Guinove.
Pa še super novica: dočakali smo izid kultne televizijske serije Max Headroom na DVD-ju!
Zbirka petih DVD-jev končno izide 10. avgusta
Za pridne knjižne molje, ki ste že pogoltnili pripravljeno poletno čtivo, pa nekaj zmerno uporabnih predlagalnikov po principu asociacije:
Kaj naj preberem zatem?
70.000 vpisanih naslovov z več kot milijon priporočili.
Katero knjigo ...
Posrečena ideja – z drsniki lahko določiš želeno vzdušje, vsebino, lastnosti likov ali kraj dogajanja izbora. Je baza že dovolj obsežna, da se v praksi obnese? Vsebuje angleško ali v angleščino prevedeno prozo in poezijo v mehkih platnicah, izdano po letu 1995.
Dobra branja
Spletna skupnost s kupom dodatnih funkcij.
©2007–2010. Vse pravice pridržane.
vodnik.zf (at) gmail.com
