Februar 2011

Še o angažirani ZF

O novem romanu Nataše Sukič, Molji živijo v prahu:

Roman Molji živijo v prahu je tretje literarno delo Nataše Sukič, pred njim je izdala dve zbirki zgodb. Kot pravi urednica, avtorica v njem ostro zareže v družbeno nasilje in konformizem, zlasti s tenkočutnim prikazom dilem, notranjega razcepa in nemoči glavnega junaka, vzgojenega v sovraštvu do drugačnih. Ta glavni junak je nadzornik v zaporu in se zaljubi v transeksusalko. Ljubezen mu zamaje vero v družbeni red, omogoči mu soočenje z lastno strahopetnostjo in nemočjo. Vendar se odpove možnosti, da bi izstopil iz sistema, ostane izvrševalec nasilja in svojo ljubezen pospremi na morišče.

Več o zbirki Vizibilija: Svetilnik na poti k drugačnosti (Valentina Plahuta Simčič, Književni listi, 9. februarja 2011)

Roman Molji živijo v prahu nas svari pred oblastjo, ki tepta osnovne človekove pravice, in hkrati obsoja homofobe (simbolno izenačene z oblastjo), ki trpinčijo drugačne od sebe. A ker ni drugega kot idejno okostje, njegovo aktivistično sporočilo ne pade na plodna tla. Vsaka, še tako plemenita ideja, ki se znajde v leposlovju, bralca namreč lahko doseže šele tedaj, ko ga bo delo prepričalo s svojo umetniško močjo.

Več: Homofobi, raus! (Tina Vrščaj, Pogledi, 9. februarja 2011)

»Delo je napolnjeno z analizo mehanizmov, spodbujevalcev in izvorov populističnega in primitivnega sovraštva do vsakršne drugačnosti ter s prikazom nemoči tistih, ki sovražijo. Lik transseksualca je nekdo, ki je – vsaj večinoma, ne pa nujno – nosilec drugačnosti že v vidnem polju, kot takšen pa tudi izpostavljen/a predsodkom in sovraštvu na vsakem koraku,« o motivih za uvedbo tovrstne figure v svoj literarni aranžma razlaga pisateljica.

Več o transeksualnosti v literaturi: Moški s prsmi bralcev ne privlačijo (Sandra Krkoč, Dnevnik, 12. januarja 2011)

Posnetek intervjuja z avtorico na Radiu Študent.

V branje se ponuja še ludistična zgodba s protirasističnim nabojem: Plemenski ples Vesne Lemaić (Delo, 29. november 2010).