Category Archives: Vpogled

Svetovni dan okolja

Letošnjega 5. junija je tema zmanjševanje ogromne letne količine zavržene hrane in s tem ogljičnega odtisa.

Nobeno dobro znanstvenofantastično delo ne bi smelo zanemariti okoljskih vidikov, a mnoga jih. Ob dnevu okolja navajamo nekaj takih, ki ne razočarajo. V trenutno popularno (post)apokaliptično fikcijo se ne spuščamo, če samo nereflektirano uživa v katastrofiranju. V žanru ekotopije (ecotopiaecotopian fiction, po Dannyju Bloomu tudi nedavna skovanka cli ficlimate fiction) nekatere avtorje privlači utopičen, druge antiutopičen pogled. Med najbolj znanimi so denimo Ernest Callenbach (ena prvih ekoloških utopij, Ecotopia), Kim Stanley Robinson (trilogija o Marsu, trilogija Three Californias in številna druga dela, uredil je tudi zbirko Future Primitive: The New Ecotopias), Ursula K. Le Guin (Always Coming Home), Margaret Atwood (Oryx and Crake, The Year of the Flood), Frank Herbert (serija Dune), Octavia E. Butler (Dawn), Harry Harrison (Make Room! Make Room!, po katerem je posnet Soylent Green), Whitley Strieber in James Kunetka (Nature’s End).

Od naših avtorjev, ki se skozi ZF ukvarjajo z okoljsko problematiko, je seveda najpomembnejši Vid Pečjak (Kataklizma ali Selenino maščevanje in mnoge druge). Omenimo še vsaj Zapiske odposlanca Zemlje Miha Remca, utopijo Kozjansko morje Daniela Artička, antiutopični ekofeminizem Odlagališče Vesne Lemaić pa seveda raznoliko zbirko stripov Slepo Sonce Tomaža Lavriča, simpatično poučen Obisk s planeta Beta Matjaža Schmidta in svarilni Skok v prihodnost Mikija Mustra.

Več:

Naj priložnost izjemoma izkoristimo še za skok izven okvirov beletristike in opozorimo na nekaj pomembnih portalov in člankov:

Ženske v znanstveni fantastiki

Dan žena obeležujemo z mesecem močnega koncentrata ŽENSKE ZNANSTVENE FANTASTIKE:

Morda najboljša spletna bibilografija feministične spekulativne fikcije: Feminist Science Fiction, Fantasy & Utopia.

Vodilna feministična ZF konvencija WisCon. Ste vedeli, da jo prirejajo že od leta 1977?

Zakaj naj bi zgodbe o spolno specifičnih problemih 51 % prebivalstva – o njihovih edinstvenih situacijah, preizkušnjah, jezi – “večino” bralstva zanimale manj kot zgodbe o zatiranju in jezi, denimo, luskastih nezemljanov, živečih na planetu, ki kroži okrog oddaljene zvezde? če je zgodba dobra in privlačna, bi ji moralo dejstvo, da je relevantna za porazdelitev moči tukaj in zdaj, moč dajati in ne odvzemati. Tovrstne zgodbe ne bi smele moških bralcev nič manj inherentno zanimati od zgodb drugih skupin, katerih zgodovina in biologija se razlikujeta od njihove. Moč lahko pomeni marsikaj. Včasih pomeni prenehati z neupoštevanjem in sploh pogledati.

Branja je vreden celoten govor Nancy Kress o ženskah v ameriški ZF.

Super članek Susan Elizabeth Lyons, ki ga je sprovociralo vprašanje njenega sina, če je v redu, da fant prebere knjigo o deklici (zanimive osebne izkušnje ji je sporočilo tudi 15 priznanih avtoric).

Naj spomnimo na test Bechdelove, ki ga kljub minimalnih zahtevam še danes prestane osupljivo malo vsebin v različnih medijih: 1) [film] mora vsebovati vsaj dva ženska lika, 2) ki govorita med seboj, 3) še o čem drugem kot o moškem. Velika baza testiranih filmov.

Miselni vzorec za preverjanje, če je ženski lik originalen ali samo enodimenzionalni kliše.

Margaret Atwood prijetno cinično o ženskih romanih.

“Menim, da je glavna težava v tem, da so ženske zahtevale ‘močne ženske like’, moški avtorji pa so to narobe razumeli. Mislili so, da feministke govorijo o likih [močnih žensk]. Feministke so ciljale na [močne like] ženskega spola.” Shana Mlawski o tem, zakaj so močni ženski liki slabi za ženske.

Nezaslišano – založniška industrija še kar priporoča avtoricam rabo psevdonimov: “Študije še vedno kažejo, da ženske berejo knjige moških avtorjev, moški pa ne berejo knjig ženskih avtoric – kar morda še posebej drži na nekaterih področjih žanrskega leposlovja.”

Guardianova anketa nakazuje, da gre pri seksizmu v svetu ZF morda za vprašanje reprezentacije bralstva. […] Morda res drži splošno prepričanje, da je ZF samo za fantke. Morda pa spletne ankete izpolnjujejo predvsem beli moški srednjega razreda, ki so zelo, zelo glasna manjšina veliko širšega in bolj reprezentativnega bralstva.”

Susan Schwartz o desetletjih, ki so bila v (ameriški) ZF precej burna in odločilna, kar se tiče prodiranja pisateljic v žanr.

ZF in utopije avtoric od leta 1818 do 1949.

John Scalzi o počasnem pripuščanju režiserk v visokoproračunsko ZF: “Kaže, da ima ZF večje težave s pripuščanjem režiserk in scenaristk kot drugi žanri. Pregled filmov z visokimi zaslužki je nekoliko popačen pogled na veliko sliko, a po drugi strani – režiserke in scenaristke dandanes delajo na najvišjih ravneh v drugih filmskih žanrih, vključno s sorodnim žanrom fantastike. Da jih najdem na enaki ravni v znanstveni fantastiki, se moram vrniti v dvajseto stoletje. To ni prav.”

Da v mesecu ženske ZF ne zanemarimo kvirovskih vsebin: pisateljica Nicola Griffith z izborom dobrih lezbičnih ZF romanov.

Nekaj parodije na šund petdesetih: I Was Kidnapped by Lesbian Pirates from Outer Space Megan Rose Gedris. :)

Spletni strip Zoe Coughlin, v katerem največja težava človeštva ni nevzdržno preštevilno, temveč maloštevilno prebivalstvo: The Last Cowboy.

The Intrepid Girlbot – spletni strip Diane Nock o svetu robotov in gozdnih živalic. Kdo se še ni vprašal, kako je videti neverbalna komunikacija med osamljeno robotko in rakunom?

Spekulativni kratki film Laure Heit o nevidnosti: Look For Me.

Simpatična animacija Lois van Baarle: Trichrome Blue.

Mednarodni dan staroselskih ljudstev

Reprezentacije v ZFF

Na tokratni 9. avgust nadaljujemo s temo, načeto ob dnevu Romov. Avtorstvu in literarnim reprezentacijam izven domene “bogatih belih moških” (Rich White Male) je kljub pomembnosti in kakovosti materiala posvečene vse premalo pozornosti.
Predstavljamo nekaj leposlovnih in teoretskih ZF vizij, vezanih na domorodna ljudstva po svetu, za pokušino pa tudi povezave na nekatera dela, kjer je na voljo legalen vir ali vsaj legalno gostovanje datotek.

Ericka Hoagland, Reema Sarwal in Andy Sawyer so avtorji dela Science Fiction, Imperialism and the Third World: Essays on Postcolonial Literature and Film, katerega znaten del je dostopen tu. Mark Bould jedrnato o rasi v ZF v Routledge companion to science fiction, str. 187–190.

Med literati izpostavljamo Nnedi Okorafor, afriško avtorico spekulativne fikcije, predvsem njen nagrajeni roman The Shadow Speaker. Nekaj zgodb je dostopnih na njenem uradnem spletišču.

Tudi potomci ameriških staroselcev so aktivni v žanru, denimo pisatelj in urednik Helix SF William Sanders (seznam objav z avtorjevimi komentarji, prek spleta dostopne zgodbe, alternativni viri: 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8).

Gary Westfahl o upodobitvah domorodnih Američanov v The Greenwood encyclopedia of science fiction and fantasy, str. 553–555.

Amy J. Ransom je avtorica Science fiction from Québec: a postcolonial study, katere velik del najdete tu. Veselo pričakujemo nastajajočo študijo dr. Judith Leggatt o ZF literaturi domorodnih kanadskih ljudstev, ki bo zajemala vse od sodobne ZF do aboridžinskega ustnega izročila, zgodb o obiskovalcih iz vesolja, potovanju skozi prostor in čas ter vzporednih resničnostih; iz napovedi v Aboriginal Research:

Aboridžinski pisatelji pogosto uporabljajo znanstvenofantastične teme za prikaz sveta prihodnosti, ki vključuje dinamično domorodno kulturo. Popularne upodobitve nasprotno pogosto prikazujejo aboridžinske kulture kot zamrznjene v nekem oddaljenem trenutku. Aboridžinski pripovedovalci uporabljajo spekulativno fikcijo tudi za preiskovanje kulturne izkušnje kolonizacije in izkoriščanja, pogosto z antiutopičnega vidika.

V zahodni tradiciji je znanost poddomena znanja, omejena z objektivnostjo. Aboridžinski pisatelji nasprotno predstavljajo narative, v katerih aboridžinski šaman ali zdravilec poseduje duhovno, naravno in fizično znanje, ki predstavlja napreden del znanosti in tehnologije te kulture.

Nova Zelandija je razvila ZF najprej kot kritiko imperializma, danes pa žanr definirajo postkolonialne zgodovinske perspektive in prepletanje z zahodnimi oblikami. Ključna sta Witi Ihimaera in Albert Wendt.

O aboridžinski ZF v Avstraliji zanimivo piše Brian Attebery:

Vedno je tvegano pisati izven kulturnih meja. Ko kulturno razliko spremlja zgodovina zatiranja, se pisatelj ne more izogniti tej ali oni pasti. Neaboridžinski avstralski pisatelji so ustvarili tolikšno zbirko nevednih, pokroviteljskih in poniževalnih besedil o Aboridžinih, da bi nekateri od slednjih radi preprečili nadaljnje poskuse. Kot je dejala romanopiska Melissa Luscashenko, “Kdo vas je prosil, da pišete o Aboridžinih? Če ne Aboridžini osebno, predlagam, da se raje lotite preučevanja lastnih življenj namesto naših. Naveličani smo igranja klovnov v avstralski popularni kulturi.”

A znanstvena fantastika je morda poseben primer. Kot žanr, znotraj katerega poteka oblikovanje in pogajanje o konceptih prihodnosti, lahko z izključitvijo določene skupine iz reprezentacij implicira, da so tej skupini šteti dnevi. Tudi tišina je lahko oblika nadzora, in v tem primeru je greh izključitve hujši od mnogih mogočih grehov komisijskega pisanja. Avstralski pisatelji ZF so dolgo poskušali vključevati domorodna ljudstva in njihove tradicionalne zgodbe ter načine življenja v izrazito avstralske prihodnosti. Zgodovina boja nakazuje, da dobra namera in želja po znanju sicer ne ščitita nujno pred napakami in žaljivostjo, a zagotovo pomenita bolj zanimivo leposlovje kot odkriti predsodki. Poleg tega lahko pisatelje, kot sta Frank Bryning in Terry Dowling, ki ustvarjata prostor za aboridžinske like in stališča znotraj ZF, beremo kot vabilo aboridžinskim in drugih pisateljem neevropskih kultur, da prispevajo lastne vizije aboridžinstva, avstralskosti in prihodnosti.

Znanstvena fantastika se pogosto ukvarja z medkulturnimi načini interakcije, najočitneje v zgodbah o prvem stiku ali medplanetarnem vojskovanju. Če je pisateljem dovoljeno dramatizirati pogajanja med radikalno različnimi pogledi na svet in načini življenja, postane žanr to, čemu Mary Louise Pratt reče “umetnost cone stika”. Cona stika je po Prattovi prostor, “kjer se kulture srečujejo, trčijo in spopadajo, pogosto v kontekstu visoko asimetričnih odnosov moči, kot so kolonializem, suženjstvo ali njune posledice …”. Če je ZF umetnost, je njena cona delovanja kolektivno zamišljena prihodnost, simbolni prostor tekmovanja utopije, armagedona in drugih mogočnih scenarijev.

Vsi primeri Prattove predstavljajo eno plat stika: diskriminirane pisatelje, ki si lastijo pravico do dominantnih kulturnih oblik. A njena oznaka bi se lahko nanašala tudi na pisanje, ki glasovom obstrancev in zatiranih skupin dovoljuje izzivanje glavnega glasu in stališča, čeprav avtor pripada privilegirani skupini. Ta druga raba se navezuje na Bakhtinovo idejo, da glasovi, vključeni v besedilo, ostanejo do določene stopnje avtonomni, ne da bi jih podredila avtorjeva volja.

Malo je poskusov konkretnega spodbujanja ZF obarvanega ustvarjanja staroselskih ljudstev, kakršna sta ta letni študentski natečaj z znatno denarno nagrado in poziv k analizi odsotnosti in prisotnosti staroselskega v ZF in stripih.

Od leta 1986 do 2001 je izhajala polprofesionalna revija Aboriginal Science Fiction s celostranskimi barvnimi ilustracijami (zbirka naslovnic), a z aboridžinstvom je na žalost imelo več opraviti njeno ime (premišljeno izbrano, da bi se pojavljalo na začetku abecednih seznamov – ni prav!) kot sicer kakovosten izbor mednarodnih avtorjev.

Kar se tiče televizijske produkcije, se v branje brezplačno ponuja nekaj poglavij knjige “Indian” stereotypes in TV science fiction: First Nations’ voices speak out Sierre Adare. Priporočamo tudi tole analizo reprezentacij staroselskih likov v televizijski ZF.

Na področju filma izpostavljamo režiserko Helen Haig-Brown, domorodno Kanadčanko, ki je leta 2009 – verjetno kot prva – posnela ZF film v staroselskem jeziku. The Cave v tsilhqot’inščini je prejel več nominacij in nagrad.

V filmski industriji je veliko ponesrečenih upodobitev staroselskih ljudstev s strani belih avtorjev. Vzemimo za primer Cameronov visoko dobičkonosni Avatar, ki je s strani strokovnjakov deležen veliko kritike: kljub nekaj naprednim temam se ne izogne negativnim stereotipom; pretirano poenostavljen in romantiziran svet nediskretno prepleta s političnim sporočilom, beli junak znova reši primitivna ljudstva; Cameron pa film izkorišča za osebno promocijo pod krinko ozaveščanja.

Dan brisače 2011

25. maj

Upamo, da danes nosite s sabo brisačo, oziroma vsaj veste, kje imate spravljeno! Informirajte tudi svoje bližnje. Ko se bodo nekoč znašli v skladišču vogonske vesoljske ladje, vam bodo hvaležni.

Svetovni dan knjige in avtorskih pravic 2011

23. april

»Slovenija je ena redkih evropskih držav, ki praznik knjige praznuje en teden,« nas razveseli Wikipedija. Slovenski dnevi knjige so letos potekali v znamenju Fabule in zaključka projekta Ljubljane kot svetovne prestolnice knjige, a tudi lokalno jih obeležujemo na prav domiselne načine. Statistični urad RS je ob tej priložnosti objavil – kako nepričakovano – nekaj statistike. Število založb kljub zasičenosti trga narašča, iz splošnih knjižnic pa si letno izposodimo po 24 milijonov knjig! Upamo, da ste se tudi vi iztrgali hektični resničnosti in vsaj kakšen dan intimno uživali v papirnati družbi. Zakaj je to tako pomembno?

Knjiga 21. stoletja je premišljeno dizajniran in umeščen predmet z jasno določenimi tržnimi cilji, s katerim počnemo skoraj vse z izjemo mirnega, poglobljenega branja. Nekoč zasebni, monogamni odnos s knjigo se je preobrazil v javen, prostorski, estetiziran in fizično fetišiziran projekt. Z njo manipuliramo na nenavadne načine, včasih banalne, včasih jo skozi igro ali gibanje poskušamo približati mladim bralcem, včasih pa popolnoma spregledamo njeno funkcijo nosilca vsebine in se ukvarjamo le še z njeno formo – celo knjiga kot objekt je lahko nadalje ponižana na vlogo gradbenega materiala. A tudi tradicionalisti morajo priznati, da so nekateri eksperimenti tako izjemno ustvarjalni, da lahko govorimo o novonastalem umetniškem delu.

Svetovni dan Romov 2011

Romi v (znanstveni) fantastiki

Literarne reprezentacije romskosti že od folklorne pripovedi naprej spremlja obilo fantastičnih elementov, toda namenimo letošnji 8. april temu, da si mitotvornost ogledamo skozi reprezentacije Romov v ZFF. Njune žanrske zakonitosti omogočajo in celo spodbujajo k inovativnemu predrugačenju stereotipnih romskih likov, a ti pogosto ostanejo le nadgradnja različice iz magičnega realizma, za katero so značilni usodna privlačnost, čutnost, globoka povezanost z naravo, smisel za glasbo, a tudi intriga, maščevalnost, kriminal in celo določena mera norosti. Še v fikciji 21. stoletja najdemo skoraj izključno pravljične upodobitve, kot da obstoja sodobnih Romov literatura sploh ne priznava, ker je dramatični mit privlačnejši:

Mnoge fikcijske upodobitve Romov v literaturi in umetnosti predstavljajo romantizirane narative njihovih domnevnih mističnih sposobnosti napovedovanja prihodnosti ter domnevno razdražljive ali strastne narave v kombinaciji z neukrotljivo ljubeznijo do svobode in zločinskimi navadami. […] V sodobni fantastiki pogosto nastopajo liki romske narodnosti. Često posedujejo arhaično okultno znanje, ki se prenaša skozi generacije. Takšna pogosta raba romske narodnosti je vzpostavila »ciganski arhetip« v popularni sodobni literaturi.

Pridružujemo se komentarjema pisateljice Elizabeth Bear, da gre pri zločinskih romskih likih za rasizem ter »tako očiten in boleč stereotip«, in bralke Courtney Sintezza, da »bi bilo krasno, če bi se v pop kulturi vsaj enkrat pojavila reprezentacija običajnih Romov, ki se običajno vedejo«. Med prvimi asociacijami so praviloma tiste negativne, navedene kot samoumevne in inherentne lastnosti Romov, kar povzroči preplet fikcije in resničnosti, zaradi katerega se Roma celo v resničnem življenju ne obravnava kot posameznika z lastno osebnostjo, temveč prej kot romski lik. Tovrstni oznaki le izjemoma sledi premislek, kakšne okoliščine so zgodovinsko botrovale nastanku te povezave, zakaj večinskemu prebivalstvu ustreza, da lahko krivdo za marsikaj neupravičeno pripne Romom, in zakaj čuti potrebo po tem celo v leposlovju.

Žal je nedostopna spletna stran Space Gypsies z bolj optimistično usmeritvijo:

Romi se v literaturi redno pojavljajo kot simboli eksotičnega, Drugega. V znanstveni fantastiki njihov skrivnosten izvor, povezava z nomadstvom in folklora predstavljajo bogat vir metafor – ne da pri tem nujno postanejo zlovešči »tujci«.

Lahko bi sicer zagovarjali ZFF, češ da vsaj v zgodbah o daljni prihodnosti nastopajo tudi Romi in druge marginalizirane družbene skupine, vendar po zlitju ras etnična pripadnost pač ni več relevanten dejavnik pri percepciji identitete in izgradnji samopodobe, zato je enostavno odsotna. To je piškav izgovor, saj avtorji skoraj brez izjeme (namerno ali ne) ohranjajo stereotipne drobce kulturno pogojenih lastnosti in vedenja iz preteklih dob. Razen v utopičnih delih je ta raznolikost pogosto namenjena vzpostavljanju osebnih ali – pogosteje – družbenih konfliktov, ki naredijo zgodbo bolj napeto ali predstavljajo celo njen glavni zaplet ali vrhunec.

Nekoliko smo zašli v splošno kritiko rasizma v ZFF; mainstreamovska (promocijsko in finančno izdatno podprta) literatura pač marginalizira številne družbene skupine in le redke predstavlja kot pomensko nevtralne ali pozitivne. Predvidljivim protagonistom so večinoma skupni tipični demografski markerji skupin z družbeno močjo. Kadar pri glavnem junaku lahko razberemo stereotipno romske lastnosti (denimo samotni, po potrebi nevarni popotnik, ki obvlada magijo), gre za podobo, očiščeno negativnih konotacij, običajno pripisanih (redkemu) dejansko romskemu liku. Ta ima velikokrat vlogo skrivnostnega, temačnega, muhastega pomočnika, ki nastopa le sporadično, da junaka usmeri ali mu pomaga iz težav, sam pa ima nejasne motive in za svoja dejanja ni ustrezno nagrajen, prej ga doleti tragična usoda. Včasih vendarle naletimo tudi na pozitiven prikaz nomadstva, pogosto obarvanega z magičnimi sposobnostmi, ter na opolnomočene romske like, ki samozavestno sledijo svoji poti.

Nekaj žanrskih primerov:

  • fantastični roman Gypsies (Robert Charles Wilson, 1988), v katerem nomadstvo vključuje sposobnost vizualizacije drugih vesolij in popotovanje skoznje,
  • znanstvenofantastična knjižna serija Otherland (Tad Williams, 1996–2001, avdioknjiga), v kateri nastopa romski lik, pa tudi nomadi, ki se ne menijo za meje naprednega kiberprostora virtualne resničnosti,
  • temnofantastični/grozljivi roman Mulengro (Charles de Lint, 1985, e-knjiga), sodoben prikaz romskih kulturnih mitov skozi zgodbo, v kateri Rome in Civile združi skupni strah pred morilcem,
  • fantastična serija šestih knjig Kushiel’s Legacy (Jacqueline Carey, 2001, e-knjiga), v kateri nastopa nomadska rasa Tsingani.

(Wilsona in Careyjevo najdete drugod na spletu tudi v obliki avdioknjig, a tega niste prebrali tu)

Pa pri nas? Prek spleta je denimo dostopno diplomsko delo Barbare Bajda Cigani v slovenski literaturi (pdf), ki se sicer ne ukvarja s fantastiko. Seveda se zavedamo neustreznosti pisanja o celi družbeni skupini »od zunaj«, ko bi vendar morali predati besedo njej sami. Romskih avtorjev, ki bi bili specializirani za pisanje ZFF, še nismo odkrili, zato pa izpostavljamo murskosoboški Romski informativni center ROMIC, ki skrbi za ohranjanje romskih vrednot in jezika ter zbira tako literaturo o Romih kot literaturo romskih avtorjev. Zveza Romov Slovenije občasno prireja literarna srečanja in izdaja publikacije romskih pisateljev in pesnikov.

Ljubljanska Strip.art.nica Buch vabi na predstavitev 4. knjige iz Zbirke Miki Muster, na kateri bo 85-letni avtor dajal avtograme, 14. aprila 2011 ob 19. uri.

Malo je pristne slovenske stripovske produkcije, še manj take, ki je kljub izrazito žanrskim motivom (denimo potovanje skozi čas in na druge planete; dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika in druge zgodbe iz avtorjevega bogatega opusa sicer vsebujejo tudi pustolovske, romantične, zgodovinske, vojaške, družbeno kritične, komične …, a vedno nekoliko fantastične teme) presegla okvire ter dosegla vsesplošno medgeneracijsko priljubljenost in kultni status.

A v kontekstu današnje teme si le moramo dovoliti opazko, da so (za takraten humor tipične) reprezentacije žensk in drugih narodnosti v Mustrovih stripih ob ponovnem, odraslem branju danes bistveno manj sprejemljive …

17. festival sodobnih odrskih umetnosti Exodos
Med 15. in 24. aprilom vas čaka precej surrealistično, magično, mistično, arhetipsko, a tudi abstraktno in kritično obarvanih plesno-gledaliških užitkov, redefiniranje identitete in prostora, pogosto s precej fantastično scenografijo in kostumografijo, v nekaj primerih pa tudi tematsko.

Prešernov dan 2011

Ob dnevu kulture si privoščimo nekaj splošnega literarnega fetiša:

Kakšne so domače knjižnice pisateljic in pisateljev? Gaimanova je pričakovano precej obsežna.

O tem verjetno še niste razmišljali: kaj se lahko s tako zbirko zgodi po lastnikovi smrti.

Duffer, »preučevalec chicaške literarne scene«, o čustvenih dimenzijah osebne knjižne zbirke: My life in books and other cliches.

Mlada profesionalna knjigoljubca o izzivih združevanja knjig ob skupni vselitvi: Uncommon Readers.

Kako pravilno skrbeti za knjige: Pet nasvetov.

Kako organizirati knjižno zbirko? Sistematično, lahko po sistemu UDK. Lahko pa po barvah hrbtov – mnogim je že padlo na pamet, upajo si le redki (seveda nas še vedno mika – nekaterim se zelo obnese, nekateri se pri tem tudi zelo zabavajo).

Seveda smo nori tudi na posrečena knjižna kazala. Pa na knjižne police (NJAM!). Na luči za branje (so pomembne!). In nasploh na branju namenjene kotičke. Tudi kadar ni najbolj praktično.

Pa še pet nenavadnih spletnih strani za knjigoljubce.