Avtorji o ZF

Premisleki o ZF in njenih podžanrih, funkcijah, potencialih, omejitvah in položaju v hierarhiji književnosti. Zanimivo je primerjati objektivizem/subjektivizem definicij posameznih avtoric in avtorjev ter razlike med usmeritvami glede na obdobja, v katerih so mnenja spisali.

 

IZPOSTAVLJENO:

Vid Pečjak (1929–2016) wiki

Nekateri pravijo, da znanstvena fantastika napoveduje prihodnost, drugi pa pravijo, da prikazuje utopijo. Da torej prikazuje, kakšna bi prihodnost lahko bila, in da je zato njen namen preprečiti takšno prihodnost.

(Dr. Vid Pečjak, psiholog. Mladina, 2. 3. 2008)

 

Kjer ni navedenega drugega vira, je citat preveden z ene od naslednjih spletnih strani:

 

A B C D E F G H I J K L M N O P Q R S T U V W X Y Z

 

Brian W. Aldiss (1925–) www wiki

Znanstvena fantastika ne obstaja.

Znanstvena fantastika je iskanje definicije človeka in njegovega položaja v vesolju, ki bo obstala v našem naprednem, toda zmedenem stanju znanja (znanosti), in je značilno gotskega ali post-gotskega kalupa.
(Billion Year Spree; 1973)

Dick Allen (1939–) www wiki

Ali je res čudno, da je nova generacija na novo odkrila znanstveno fantastiko, na novo odkrila obliko literature, ki s svojo intuitivno močjo prepričuje, da posameznik lahko oblikuje in spreminja in vpliva in zmaga; da lahko človek uniči tako vojno kot revščino; da čudeži so mogoči; da ljubezen, če ji damo priložnost, lahko postane glavna gonilna sila človeških odnosov?

Miriam Allen deFord (1888–1975) wiki

Znanstvena fantastika se ukvarja z neverjetnimi možnostmi, fantastika z verjetnimi nemožnostmi.
(Elsewhere, Elsewhen, Elsehow; 1971)

Kingsley Amis (1922–1995) wiki

[Znanstvene fantastike] se večinoma nalezemo v adolescenci ali pa sploh ne. Znanstvena fantastika je tisti razred prozne pripovedi, ki obravnava situacijo, ki v svetu, kakršnega poznamo, ne bi mogla nastati, ki pa je postavljena na osnovi inovacije v znanosti ali tehnologiji, oziroma psevdotehnologiji, pa naj je človeškega ali nezemeljskega izvora.
(New Maps of Hell; London, 1961)

Benjamin Appel (1907–1977) wiki

Znanstvena fantastika odseva znanstveno misel; fikcijo stvari-ki-bodo na osnovi stvari-ki-so.
(The Fantastic Mirror – SF Across the Ages; Panthenon 1969)

Isaac Asimov (1920–1992) www wiki wikisource

Moderna znanstvena fantastika je edina oblika literature, ki neprestano razmišlja o naravi sprememb, s katerimi se soočamo, o možnih posledicah in možnih rešitvah.

Znanstvena fantastika je tista veja literature, ki se ukvarja z vplivom znanstvenega napredka na človeška bitja.
(Modern Science Fiction, uredil Reginald Bretnor; 1953)

Znanstvena fantastika je tista veja literature, ki se ukvarja s človeškimi odzivi na spremembe v stopnji znanosti in tehnologije.
(Isaac Asimov’s Science Fiction Magazine; marec–april 1978)

James O. Bailey (1903–1979) wiki

Preskusni kamen znanstvene fantastike je ta, da opisuje namišljen izum ali odkritje v naravoslovni znanosti. Najresnejša dela te fikcije izhajajo iz spekulacije o tem, kaj bi se lahko zgodilo, če bi prišlo v znanosti do izrednega odkritja. Romantika je v poskusu, da bi napovedali to odkritje in njegov vpliv na družbo, ter predvideli, kako se bi človeštvo lahko prilagodilo novemu pogoju.
(Pilgrims Through Space and Time; New York, 1947)

Delo znanstvene fantastike je pripoved o namišljenem izumu ali odkritju v naravoslovnih znanosti in sledečih dogodivščinah ter izkušnjah.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 256)

Gregory Benford (1941–) www wiki

ZF je nadzorovan način razmišljanja in sanjanja o prihodnosti. Integracija razpoloženja in drže znanosti (objektivnega vesolja) s strahovi in upi, ki vzklijejo iz nezavednega. Karkoli, kar te v družbenem kontekstu, družbenega tebe, obrne od znotraj navzven. Nočne more in vizije, vedno zarisane s komaj mogočim.

John Boyd (1919–) www wiki

Znanstvena fantastika je pripoved, običajno domišljijska kot drugačna od realistične fikcije, ki sprosti učinke trenutnih ali ekstrapoliranih znanstvenih odkritij, ali enega samega odkritja, na vedenje posameznika v družbi.

Popularna fikcija daje domišljijsko resničnost verjetnim dogodkom znotraj okvira zgodovinske preteklosti ali sedanjosti; znanstvena fantastika daje resničnost možnim dogodkom, običajno v prihodnosti, ekstrapoliranim iz trenutnega znanstvenega znanja ali obstoječih kulturnih in družbenih trendov. Oba žanra navadno opazujeta enotnosti in sta zvesta shemi vzroka in posledice.

Ray Bradbury (1920–) www wiki
Znanstvena fantastika v resnici predstavlja sociološke študije prihodnosti, stvari, ki se bodo po avtorjevem mnenju zgodile, če sešteje dve in dve.

Reginald Bretnor (1911–1992) www wiki

Znanstvena fantastika: fikcija, osnovana na racionalni spekulaciji o človeških izkušnjah z znanostjo in iz nje izhajajočimi tehnologijami.

[Fikcija], v kateri avtor pokaže zavedanje narave in pomembnost človeške dejavnosti, ki jo poznamo kot znanstveno metodo, ter pokaže enako zavedanje velikega telesa znanja, ki se je že zbralo s to dejavnostjo, in v svojih zgodbah upošteva učinek ter možne bodoče učinke znanstvenih metod in znanstvenega dejstva na človeška bitja.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 257)

Paul Brians www

[Znanstvena fantastika je] pododdelek fantastične literature, ki uporablja znanost ali racionalizem za ustvarjanje videza verodostojnosti.

John Brunner (1934–1995) www wiki

Na svojem višku je ZF medij, skozi katerega se naše nesrečno prepričanje, da bo jutri na napredvidene načine drugačen od današnjega dne, lahko preobrazi v občutek razburjenja in pričakovanja, ki se sčasoma razvije v spoštovanje. Umeščena med nepopustljiv skepticizem in nekritično lahkovernost, je par excellence literature odprtega uma.

Octavia E. Butler (1947–2006) www wiki

In tako živim od pisanja znanstvene fantastike in fantastike. Kolikor vem, sem še vedno edina temnopolta ženska, ki to počne. […] Eno od vprašanj, ki jih najpogosteje slišim, se glasi: »Kako lahko znanstvena fantastika koristi temnopoltim?« To me ponavadi vpraša temnopolta oseba. […] Kako lahko katerakoli oblika literature koristi temnopoltim? Kako lahko koristi razmišljanje o sedanjosti, prihodnosti in preteklosti v znanstveni fantastiki? Kako lahko koristi nagnjenost k opozarjanju ali razmišljanju o alternativnih načinih mišljenja in delovanja? Kako lahko koristi raziskovanje mogočih učinkov znanosti in tehnologije, ali družbene organizacije in politične usmeritve? Na svojem višku znanstvena fantastika stimulira domišljijo in ustvarjalnost. Bralca in pisatelja premakne z zvožene poti, ozke, ozke steze tistega, kar »vsi« govorijo, počnejo, mislijo – kdorkoli pač »vsi« so to leto. In kako lahko vse to koristi temnopoltim?
(Bloodchild and other Stories; 1995; 134-5)

John W. Campbell, Jr. (1910–1971) www wiki

Bistvena razlika med fantastiko in znanstveno fantastiko je preprosto v tem, da znanstvena fantastika uporablja eno ali zelo, zelo malo novih domnev, in razvija čvrste, dosledne logične posledice teh omejenih domnev. Fantastika postavlja pravila sproti […] Osnovna narava fantastike je: »Edino pravilo pravi, izmisli si novo pravilo, vsakič, ko ga potrebuješ!« Osnovno pravilo znanstvene fantastike je: »Postavi osnovno trditev – nato razvij njene dosledne, logične posledice.«
(Introduction, Analog 6; Garden City, New York, 1966)

Terry Carr (1937–1987) www wiki

Znanstvena fantastika je literatura o prihodnosti, pripovedovanje zgodb o čudesih, za katere upamo, da jih bomo videli – ali da jih bodo videli naši potomci – jutri, v naslednjem stoletju, ali v neomejenem časovnem obdobju.
(Introduction, Dream’s Edge, Sierre Club Books, San Francisco, 1980)

Arthur C. Clarke (1917–) www wiki

Znanstvena fantastika [je] edina pristna droga za širjenje zavesti.

Politiki bi morali brati znanstveno fantastiko, ne vesternov in detektivk.
(Quotations by Author Arthur C. Clarke)

Prepričan sem, da človek ne bi stopil na Luno, če ne bi bilo Wellsa, Verna in vseh, ki o tem pišejo in so ljudi napeljali na to misel. Precej ponosen sem, da poznam več astronavtov, ki so postali astronavti po branju mojih knjig.
(nagovor v ameriškem Kongresu, 1975)

John Clute (1940–) www wiki & Peter Nichols (1927–) www wiki

Znanstvena fantastika je oznaka, pripisana založniški kategoriji, njena aplikacija pa je podvržena muham urednikov in založnikov.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 257)

Groff Conklin (1904–1968) www wiki

Najboljša definicija znanstvene fantastike pravi, da je sestavljena iz zgodb, v katerih se eno ali več očitno znanstvenih idej ali teorij ali dejanskih odkritij exstrapolira, se z njo igra, se ji dodaja, v nelogičnem ali fikcijskem smislu, in se jo tako dvigne nad prostor nemudoma mogočega, da bi se ugotovilo, koliko zabave imata lahko avtor in bralec z raziskovanjem namišljenih skrajnih razsežnosti potencialov dane ideje.

Edmund Crispin (1921–1978) www wiki

Znanstvenofantastična zgodba predpostavlja tehnologijo, njen učinek, ali motnjo v naravnem redu, kakršen je človeštvo, ki se do stvaritve dela še ni udejanjila.

Richard Dawkins (1941–) www wiki

Moja teza je, da je občutenje čudenja, ki je odvedlo Blaka v krščanski misticizem, Keatsa v arkadijsko mitologijo in Yeatsa k Fenijcem in vilam, isto občutje, ki navdaja velike znanstvenike; občutje, ki bi v znanstveni preobleki te pesnike havdihnilo za še višjo poezijo. V podporo tezi navajam manj vzvišen žanr znanstvene fantastike. Jules Verne, H. G. Wells, Olaf Stapledon, Robert Heinlein, Isaac Asimov, Arthur C. Clarke, Ray Bradbury in še mnogi drugi so uporabljali prozno poezijo, da so pričarali romantiko znanstvenih vsebin, ki so jih včasih tudi izrecno povezali z antičnimi miti. Najboljša znanstvena fantastika se mi zdi že sama po sebi pomembna literarna oblika, četudi jo nekateri literarni učenjaki snobovsko podcenjujejo. Nemalo uglednih znanstvenikov se je navzelo tega, čemur pravim občutje čudenja, v zgodnji očaranosti z znanstveno fantastiko.

Na spodnjem koncu tržišča znanstvene fantastike je prav to občutje izkoriščeno za manj dobronamerne cilje, stik z mistično in romantično poezijo pa je še vedno prepoznaven. Vsaj eno večjo religijo – scientologijo – je ustanovil pisec znanstvene fantastike, L. Ron Hubbard (čigar prispevek v Oxfordskem slovarju navedkov se med drugim bere: “Če bi zares radi zaslužili milijon […], ni hitrejše poti, kot da ustanovite svojo religijo”). Pokojni privrženci kulta Nebeških vrat najbrž niso vedeli, da se ta sklop pojavi dvakrat pri Shakespearu in dvakrat pri Keatsu, so pa do obsedenosti vedeli vse o Star Treku. Jezik njihove spletne strani je brezupna karikatura napačno razumljene znanosti, okinčane s slabo romantično poezijo.

V obrambo kulta televizijske serije Dosjeji X je bilo mnogokrat rečeno, da je neškodljiv, saj je navsezadnje samo izmišljija. Na prvi pogled je obramba smiselna. Vendar se serijske oddaje – žajfaste nadaljevanke, policijske serije in podobno – izpostavljajo upravičeni kritiki, kadar sistematično, teden za tednom, ponujajo enostransko sliko sveta. Dosjeji X so serija, v kateri vsak teden dva agenta FBI razrešujeta skrivnostno uganko. Scully je tista, ki se nagiba k logični, znanstveni razlagi, Mulder pa vedno išče razlago, ki je bodisi nadnaravna ali pa vsaj slavi nerazložljivo. Težava z Dosjeji X je, da se razjasnitev vedno znova, neizprosno, skriva v nadnaravnem ali vsaj bliže Mulderjevemu koncu spektra rešitev. Kot so mi povedali, je v zadnjih zgodbah celo skeptična agentka Scully izgubila nekaj samozavesti, kar ni prav nič čudno.

Ampak ali ne gre samo za neškodljivo izmišljijo? Ne, mislim, da je ta obramba prazna. Zamislite si televizijsko serijo, v kateri dva policista vsak teden pojasnita zločin. Vedno imata dva osumljenca, belega in črnega. Eden od detektivov vedno sumniči črnega osumljenca, drugi belega. In teden za tednom je črnec tisti, ki ima dejanje na vesti. Bi bilo s tem kaj narobe? Saj je navsezadnje samo izmišljija! Naj se zdi primerjava še tako šokantna, je po mojem prepričanju poštena. Ne trdim, da je propaganda, vendar Dosjeji X z zahrbtno vztrajnostjo ponujajo protiracionalen pogled na svet.

Še ena izrojena oblika znanstvene fantastike so tolkienovski ponarejeni miti. V njih se fiziki drenjajo med čarovniki, vesoljski tujci spremljajo princese na samorogih, vesoljske postaje s tisočerimi strelnimi linami se izvijajo iz meglic, ki skrivajo srednjeveške gradove z jatami krokarjev (ali celo pterodaktilov) nad gotskimi stolpiči. Prava oziroma načrtno spremenjena znanost se mora tu umakniti čarovniji, kar je cenena rešitev iz zagat.

Dobra znanstvena fantastika se ne ukvarja s pravljičnimi čarovnimi uroki, ampak izhaja iz urejenega sveta. Seveda obstajajo skrivnosti, vendar vesolje ni niti frfrasto niti zmuzljivo v svoji spremenljivosti. Če položite opeko na mizo, bo tam tudi ostala, če je kdo ali kaj ne premakne, tudi če ste že pozabili, kje je. Duhovi ali prikazni se nikoli ne vmešajo, ne premetavajo je iz čiste nagajivosti ali kaprice. Znanstvena fantastika se lahko poigrava z zakoni narave – praviloma in priporočljivo le z enim naenkrat –, ne more pa odpraviti zakonite urejenosti, če hoče ostati dobra znanstvena fantastika. Umišljeni računalniki lahko postanejo zlonamerni in celo – denimo v mojstrskim znanstvenih komedijah Douglasa Adamsa – paranoidni; vesoljske ladje lahko preskakujejo v daljne galaksije s pomočjo nekakšne tehnologije prihodnosti, toda merila spodobnosti v znanosti v bistvu še veljajo. Znanost dopušča nenavadnosti onstran meja najbolj divje domišljije, ne pa urokov in coprnij, nobenih lahkotnih in cenenih čudežev. Slabi znanstveni fantastiki se trdna urejenost sveta izmuzne, nadomesti jo lahkotna neizmernost čarovnije ‘vse je mogoče’. Najslabša znanstvena fantastika pa se pajdaši s ‘paranormalnim’, še enim lenim in izrojenim potomcem čuta čudenja, ki bi moralo spodbujati resnično znanost. Široko priljubljenost te psevdoznanosti je mogoče razumeti vsaj kot dokaz, da je čudenje iskreno in splošno, tudi kadar je izrabljeno v napačen namen. To je tudi edina tolažba, ki jo najdem za predmilenijsko obsedenost občil s paranormalnim; z izjemno uspešnimi Dosjeji X in priljubljenimi televizijskimi šovi, v katerih nam predstavljajo stare rokohitrske zvijače kot kršitve naravnih zakonov.

(Razpletanje mavrice: Znanost, praznoverje in moč domišljije, str. 37–39; prevedel Alojz Kodre; celotno besedilo v angleščini je dostopno tu)

L. Sprague de Camp (1907–2000) www wiki

Zato velika skupina bralcev ne bo preveč presenečena nad ničemer, ne glede na to, kakšen postane svet v naslednjih stoletjih. Vse bodo že prestali v fikcijski obliki in jih ne bo paralizirala osuplost, ko se bodo morali spopadati z naključji, ko bodo ta nastajala.

Lahko bi poskusili definirati znanstveno fantastiko v tem širšem smislu, kot fikcijo, utemeljeno na znanstvenih ali psevdoznanstveniih domnevah (potovanje po vesolju, roboti, telepatija, telesna nesmrtnost, itd.) ali postavljeno v kakršnokoli očividno neresnično, toda ne nadnaravno okolje (prihodnost, drug svet, itd.).
(Science Fiction Handbook; 1953)

Lester Del Rey (1915–1993) www wiki

[Znanstvena fantastika] je mite ustvarjajoče načelo človeške narave danes.

Samuel R. Delany (1942–) www wiki

Obstajajo ljudje, ki nočejo brati znanstvene fantastike, obstajajo tudi ljudje, ki je ne znajo brati, in jih je treba razlikovati od ljudi, ki je enostavno nočejo brati. Sam vedno bolj pogosto naletim na ljudi, ki so dejansko poskusili brati znanstveno fantastiko, pa v njej niso našli smisla. Ko sem dejansko delal z ljudmi, ki so pokazali dobro voljo in so zelo resno trdili, da so poskusili ta ali oni znanstvenofantastični roman, pa je bil enostavno nerazumljiv – ko smo začeli brati zadevo stavek za stavkom, in si jo predelal tako, kot bi jo z otrokom, ki se šele uči brati, sem odkril, da enostavno niso znali sestaviti sveta. Niso dojeli majhnih namigov, majhnih prebliskov, majhnih drobcev, ki jih uporablja vsak pisatelj znanstvene fantastike, da naredi svet razumljiv, in iz njega sploh naredi svet. Dejansko so imeli težave, razen če je šlo za stran z razlago. Vsi tisti majhni namigi in podobno, ki so bistvo znanstvenofantastične zgodbe – s katerimi avtor naredi celo reč živo in bleščečo – dobesedno jih niso znali prav brati. In odkriješ tudi, da skozi delo z njimi, ko greš skozi zgodbo dobesedno frazo za frazo – saj veste, kaj »kaj to pomeni za ta svet« pomeni za zgodbo – odkriješ, da jim začne iti bolje in se sčasoma naučijo. Toda to je jezik; v tem smislu znanstvena fantastika zares je jezik […]
(intervju s Charlesom Plattom v Dreammakers: The Uncommon People Who Write Science Fiction; New York: Berkley, 1980)

Philip K. Dick (1928–1982) www wiki wikisource

Znanstveno fantastiko bom najprej definiral tako, da bom povedal, kaj ZF (znanstvena fantastika) ni. Ne moremo je definirati kot zgodbo (ali roman ali igro), postavljeno v prihodnost, ker poznamo vesoljske pustolovščine, ki so postavljene v prihodnost, a niso ZF; so samo pustolovščine, spopadi in vojne v prihodnosti v vesolju, ki vključujejo izjemno napredno tehnologijo. Zakaj to ni znanstvena fantastika? Zdi se, da je, in tudi Doris Lessing (npr.) meni, da je. A vesoljski pustolovščini manjka izrazito nova ideja, ki je ključna sestavina. Obstaja tudi znanstvena fantastika, postavljena v sedanjost; zgodba ali roman o vzporednem svetu. Če torej ločimo ZF od prihodnosti in tudi od izredno napredne tehnologije, čemu lahko rečemo ZF?

Ostane nam fikcijski svet; to je prvi korak. To je družba, ki v resnici ne obstaja, a je utemeljena na naši, poznani družbi; naša družba je odskočna deska; družba nekako napreduje iz naše, morda ortogonalno kot pri zgodbi ali romanu o vzporednem svetu. To je naš svet, ki ga avtorica mentalno premesti, naš svet, preobražen v takega, kakršen ni ali še ni. Ta svet se mora od našega razlikovati na vsaj en način, zadosten, da povzroči dogodke, do katerih ne bi prišlo v naši družbi – ali v kateri koli znani sedanji ali pretekli družbi. Premestitev mora vsebovati koherentno idejo; biti mora konceptualna, ne le trivialna ali bizarna – bistvo znanstvene fantastike je konceptualna premestitev znotraj družbe, zaradi katere nastane v avtorjevičinem umu nova družba, ki jo prenese na papir, s papirja pa se udejanja kot pretresljiv pretres v bralkinem umu, pretres neprepoznavanja. Bralka ve, da ne bere o dejanskem svetu.

In zdaj, kar se tiče ločevanja znanstvene fantastike od fantastike. Kratek premislek pokaže, zakaj to ni mogoče. Vzemimo psioniko; vzemimo mutante iz Sturgeonovega More than Human. Če bralka verjame, da bi taki mutanti lahko obstajali, bo roman videla kot znanstveno fantastiko. A če verjame, da taki mutanti, kot čarovniki in zmaji, niso mogoči in nikoli ne bodo mogoči, potem bere fantastičen roman. Fantastika vključuje tisto, kar ima splošno mnenje za nemogoče; znanstvena fantastika vključuje tisto, kar ima splošno mnenje za mogoče v pravih okoliščinah. Gre za osebno presojo, saj ni objektivno znano, kaj je mogoče in kaj ni, temveč je to osebno prepričanje avtorice in bralke.

Definirajmo zdaj dobro znanstveno fantastiko. Konceptualna premestitev – z drugimi besedami, nova ideja – mora biti zares nova (ali nova različica stare) in mora biti za bralko intelektualno stimulativna; mora poseči v njen um in ga odpreti neki možnosti, na katero do takrat še ni pomislila. Tako je ĹĽdobra znanstvena fantastikaŤ vrednostna in ne objektivna oznaka, a kljub temu menim, da objektivno gledano obstaja dobra znanstvena fantastika.

Mislim, da je to najbolje povzel dr. Willis McNelly z Državne univerze v Kaliforniji, ko je rekel, da je prava protagonistka ZF zgodbe ali romana ideja in ne oseba. V dobri ZF je ideja nova, stimulativna, in verjetno najpomembneje, sproži verižno reakcijo razraščanja idej v bralkinem umu; odklene njen um, ki tako kot avtoričin začne ustvarjati. Tako je ZF ustvarjalna in vdihuje ustvarjalnost, česar mainstreamovska fikcija v veliki meri ne počne. Bralci ZF (zdaj govorim kot bralec, ne kot pisatelj) jo beremo, ker radi izkusimo to verižno reakcijo idej, ki jo v našem umu sproži tisto, kar beremo, nekaj z novo idejo; zato najboljša znanstvena fantastika konča kot sodelovanje med avtorico in bralko, pri katerem obe ustvarjata – in v tem uživata: bistvena in končna sestavina znanstvene fantastike je veselje, veselje ob odkrivanju novega.
(v pismu s 14. maja 1981)

Op. prev.: Dickovega authorja in readerja, v angleščini spolno nevtralna, sem v duhu bralkinega/bralčevega soustvarjanja besedila prevajala kot avtorico in bralko. Mimogrede; ženske smo daleč aktivnejše bralke (pri fikciji je razmerje celo 8:2 v prid žensk!).

Gordon R. Dickson (1923–2001) www wiki

Na kratko, material fabriciranega realizma, iz katerega ZF pisatelj gradi svoje določene literarne opeke, mora biti za bralca popolnoma prepričljiv sama po sebi, sicer celotna zgodba izgubi svojo moč prepričevanja.

Gardner Dozois (1947–) www wiki

Znanstvena fantastika je lahko okno v svetove, ki jih sicer ne bi nikoli videli, in ljudi in bitja, ki jih sicer ne bi nikoli poznali, nudi nam vpoglede v notranje delovanje naše družbe, ki jih je težko drugače pridobiti, zagotavlja nam perspektive v družbene norme in človeško naravo, ki je sama sicer večinoma nedosegljiva; lahko je neprecenljivo orodje, ki razstavi vnaprej ustvarjena mnenja in prejeto modrost na kosce in jih nato sestavi v nekaj novega, lahko nas pripravi na neizogibne in včasih osupljive spremembe pred nami ter se nam pomaga upreti vetrovom prihajajočega šoka; lahko je strašna in svarilna, lahko je grajajoča in jezna, lahko je otožna in elegična, lahko je modra in globokoumna – včasih pa je enostavno zabavna.
(The Good Old Stuff; 1998; xv)

H. Bruce Franklin (1934–) www wiki

Veliko govorimo o znanstveni fantastiki kot ekstrapolaciji, vendar pa večina znanstvene fantastike dejansko ne ekstrapolira resno. Namesto tega voljno, pogosto muhasto, skoči v svet, razpreden iz avtorjeve fantazije […].

Dejansko je dobra delovna definicija znanstvene fantastike lahko literatura, ki raste skupaj z znanostjo in tehnologijo ter ju ocenjuje in smiselno podaja preostalemu človeškemu obstoju.

Northrop Frye (1912–) www wiki

Znanstvena fantastika si pogosto poskuša zamisliti, kakšno bi bilo življenje na ravni, toliko višji od naše, kot smo mi višje od divjaštva; pogosto je postavljena v okolje, ki se nam zdi tehnološko čudežno. Tako predstavlja obliko romance, močno nagnjene k mitu.

Vincent H. Gaddis (1913–1997) www wiki

Znanstvena fantastika izraža sanje, ki, spremenjene in prilagojene, kasneje postanejo vizije in zatem resničnosti znanstvenega napredka. V nasprotju s fantastiko predstavljajo verjetnosti v svoji osnovni strukturi in ustvarjajo rezervoar domiselnih idej, ki včasih lahko navdihnejo bolj praktično misel.

Hugo Gernsback (1884–1967) www wiki

Z »znanfikcijo« […] mislim na zgodbe tipa Julesa Verna, H. G. Wellsa in Edgarja Allana Poea – očarljivo romanco, pomešano z znanstvenimi dejstvi in preroško vizijo.
(Amazing Stories; april 1926)

Amit Goswami (1943–) www wiki

Znanstvena fantastika je tisti razred fikcije, ki vsebuje tokove sprememb v znanosti in družbi. Ukvarja se s kritiko, razširitvijo, revizijo in zaroto revolucije, ki so vse usmerjene proti statičnim znanstvenim paradigmam. Njen cilj je spodbuditi paradigmatičen premik k novemu pogledu, ki bo bolj odziven in naraven.
(The Cosmic Dancers; New York, 1983)

James E. Gunn (1923–) www www wiki

Znanstvena fantastika je tista veja literature, ki se ukvarja z učinki spremembe na ljudi v resničnem svetu, kot se jo lahko projicira v preteklost, prihodnost ali v oddaljene kraje. Pogosto se ukvarja z znanstveno ali tehnološko spremembo, in pogosto vključuje zadeve, katerih pomen je večji od posameznika ali skupnosti; pogosto je v nevarnosti sama civilizacija ali človeška vrsta.
(Introduction, The Road to Science Fiction, Vol 1, NEL; New York, 1977)

George Hay www

Znanstvena fantastika je tisto, kar najdete na knjižničnih policah pod oznako znanstvena fantastika.

Gerald Heard (1889–1971) www wiki

Znanstvena fantastika v rokah načrtovalca likov lahko ustvari novo, sodobno, poljubno napetost, nove moralne odločitve, in s tem nakaže, kako se z njimi lahko uspešno ali neuspešno soočimo.

S svojim ciljem je zavezana, s svojo ekstrapolacijo znanosti in uporabo dramatične zasnove, da gleda na človeka in njegove stroje in njegovo okolje kot na trojno celoto, v kateri je stroj vezaj. Tudi človekovo psihičnost, človekovo fizičnost in celotni življenjski proces opazuje kot trojno vzajemno delujočo enoto. Znanstvena fantastika je preroška […] apokaliptična literatura na višku naše posebne krizne epohe.

Robert A. Heinlein (1907–1988) www wiki wikisource

Priročna kratka definicija skoraj vse znanstvene fantastike bi se lahko brala: realistična spekulacija o možnih dogodkih v prihodnosti, trdno osnovana na ustreznem znanju o resničnem svetu, preteklosti in prihodnosti, in na temeljitem razumevanju narave in pomena znanstvene metode. Če naj ta definicija pokriva vso znanstveno fantastiko (namesto »skoraj vse«) je potrebno le prečrtati besedo »prihodnost«.
(Science Fiction: its nature, faults and virtues, v The Science Fiction Novel, Advent; Chicago, 1969)

Znanstvena fantastika je spekulativna fikcija, v kateri avtor za svoj prvi postulat vzame resnični svet, kakršnega poznamo, vključno z vsemi dokazanimi dejstvi in naravnimi zakoni. Rezultat je lahko vsebinsko skrajno fantastičen, vendar ni fantastika; je legitimna – in pogosto trdno dognana – spekulacija o možnostih resničnega sveta. Ta kategorija izključuje rakete, ki izvajajo obrate v obliki črke U, podle može z Neptune, ki hrepenijo po človeških devicah, in zgodbe avtorjev, ki so padli na testu za skavtovsko značko iz opisne astronomije.
(Ray Guns and Spaceships, v Expanded Universe, Ace; 1981)

Frank Herbert (1920–1986) www wiki

Znanstvena fantastika predstavlja moderno herezijo in skrajno spekulativno domišljijo, ki se spoprijema s skrivnostnim časom – linearnim ali nelinearnim časom.

Naš moto se glasi: Nič skritega, nič svetega.

Frederic Jameson (1934–) www wiki

Napak bi bilo sestaviti apologijo za ZF v smislu specifično visokih literarnih vrednot […] ZF je podžanr s kompleksno in zanimivo lastno formalno zgodovino, s svojo lastno dinamiko, ki ni tista visoke kulture, vendar pa je v komplementarnem in dialektičnem odnosu z visoko kulturo in modernizmom kot takim.

Simon Jenkins www wiki

Prav malo knjig o znanosti se spomnim, za katere bi rekel, da so koristne. Mnoge so bile čudovite. Dale so mi občutek, da je svet okrog mene mnogo bogatejši, mnogo čudovitejši, mnogo osupljivejši, kot sem si mislil dotlej. To je zame čudo znanosti. To je razlog, da je znanstvena fantastika še vedno tako privlačna. Zato je premik znanstvene fantastike v biologijo tako zanimiv. Mislim, da je zgodba, ki jo lahko pove znanost, čudovita.
(v Richard Dawkins: Razpletanje mavrice: Znanost, praznoverje in moč domišljije (45); prevedel Alojz Kodre)

Damon Knight (1922–2002) www wiki

Kar dobimo iz znanstvene fantastike – tisto, zaradi česar jo še naprej beremo, kljub dvomom in občasnemu gnusu – ni nič drugačno od stvari, ki napravi popularne zgodbe koristne, le izraženo je drugače. Živimo na neznatnem otoku poznanih stvari. Naše nezmanjšano čudenje skrivnostim, ki nas obdajajo, nas dela človeške. V znanstveni fantastiki se tem skrivnostim lahko približamo, ne skozi majhne, vsakdanje simbole, temveč skozi tiste večje simbole prostora in časa.

Ursula K. Le Guin (1929–) www wiki

Če ima znanstvena fantastika velik dar, ki ga lahko ponudi literaturi, je to po mojem mnenju zmožnost soočanja z odprtim vesoljem. Fizično odprtim, psihično odprtim. Brez zaprtih vrat. Znanost, od fizike in astronomije do zgodovine in psihologije, nam je podarila to odprto vesolje: kozmos, ki ni enostavna, ustaljena hierarhija, temveč silno zapleten proces v času. Vsa vrata so odprta, od predčloveške preteklosti, do neverjetne sedanjosti do grozne in obetajoče prihodnosti. Vse povezave so možne. Vse alternative so pojmljive. To ni udoben, pomirjujoč prostor. To je zelo velika hiša, z veliko prepiha. Toda to je hiša, v kateri živimo. In zdi se, da je znanstvena fantastika tista moderna literarna oblika, ki je zmožna živeti v tej ogromni, prepišni hiši in se počutiti doma, se igrati na stopnicah, od kleti do podstrešja.
(Escape Routes; str. 90)

Fantastika je, končno, najstarejša vrsta narativne fikcije in najbolj univerzalna.

Fikcija, kot jo trenutno razumemo; roman in kratka zgodba, kakršna obstajata od 18. stoletja; ponuja enega najboljših načinov za razumevanje ljudi, drugačnih od nas samih, z izjemo izkustva. Fikcija je pogosto v resnici veliko bolj uporabna od doživete izkušnje; vzame veliko manj časa, nič ne stane (v knjižnici) in obstaja v bolj obvladljivi, urejeni obliki. Lahko jo je razumeti. Izkušnje te povozijo in šele leta kasneje ugotoviš, če sploh, kaj se je zgodilo. Fikcija veliko bolje od resničnosti zagotavlja uporabno dejansko, psihološko in moralno razumevanje.
A realistična fikcija je kulturno specifična. Če sodi v tvojo kulturo, v tvoje desetletje, dobro; a če se zgodba odvija v drugem stoletju ali v drugi državi, jo lahko razumemo samo skozi premestitev, prevod, česar mnogi bralci niso sposobni ali pripravljeni narediti. Način življenja, jezik, morala in temeljna prepričanja, neizgovorjene predpostavke, vse podrobnosti navadnega življenja, ki so bistvo in moč realistične fikcije, lahko postanejo nejasni in nerazumljivi bralki iz drugega časa in prostora. Pisatelji, ki hočejo, da bi njihovo zgodbo razumeli ne le njihovi sodobniki in rojaki, temveč tudi ljudje iz drugih dežel in obdobij, lahko poiščejo način pripovedovanja, ki je bolj univerzalno razumljiv; taka je fantastika.

Fantastika je pogosto postavljena v navadno življenje, a njena snov je bolj trajna in univerzalna resničnost od družbenih običajev, s katerimi ima opravka realizem. Snov fantastike je psihološka, človeška konstanta: situacije in podobe, ki jih prepoznamo brez preučevanja ali razumevanja o današnjem New Yorku, Londonu leta 1815 ali Kitajski pred 3000 leti.

(The Wave in the Mind: Talks and Essays on the Writer, the Reader, and the Imagination, 2004; str. 43)

Meni ni pomembno, da ponujam specifično upanje ali izboljšavo, temveč izmišljeno, a prepričljivo alternativno resničnost, da premestim svoj um, in s tem tudi bralkinega, stran od lenega, malodušnega mišljenja, da je naš trenutni način življenja edini možen. Ta inercija omogoča nepravičnim institucijam obstoj, ne da bi vanje podvomili.

Fantastika in znanstvena fantastika v svojem bistvu ponujata alternative bralkinemu sedanjemu, dejanskemu svetu. Mladi ljudje na splošno pozdravljajo tovrstne zgodbe, saj zaradi svoje vitalnosti in želje po izkustvu pozdravljajo alternative, možnosti, spremembe. Ker se bojijo celo zamišljenih pravih sprememb, mnogi odrasli zavračajo vso domišljijsko literaturo in so ponosni na to, da ne vidijo dlje od tega, kar že vedo ali za kar mislijo, da že vedo.

A kot da bi se bali lastnih razburljivih moči, je veliko znanstvene fantastike in fantastike plašne in reakcionarne pri invenciji družbenega; fantastika se oklepa fevdalizma, znanstvena fantastika vojaške in imperialne hierarhije. Obe običajno nagradita svojega junaka, moškega ali žensko, le za opravljanje izrazito moških dejanj (tudi sama sem leta tako pisala. V Levi roki teme je moj junak brezspolen, a njegova dejanja so skoraj izključno moška). Še posebej v znanstveni fantastiki pogosto srečamo zgoraj omenjeno idejo, da je vsakdo na podrejenem položaju – če ni upornik, kadar koli pripravljen izboriti svobodo z drznimi in nasilnimi dejanji – ali vreden prezira ali enostavno nepomemben.

Če suženj v tako moralno poenostavljenem svetu ni Spartak, ni nihče. To je neusmiljeno in nerealno. Večina sužnjev, večina zatiranih ljudi, predstavlja del družbene ureditve, ki je zaradi samih pogojev zatiranja nimajo priložnosti niti dojemati kot take, ki jo je možno spremeniti.

Uporaba domišljije je nevarna tistim, ki imajo korist od obstoječega stanja, ker lahko pokaže, da obstoječe stanje ni trajno, ni univerzalno in ni nujno.

Ker ima to resnično, čeprav omejeno moč, da omogoči dvom v uveljavljene institucije, je domišljijska literatura tudi odgovorna zanjo. Pripovedovalka zgodbe je pripovedovalka resnice.

Žalostno je, da bi toliko zgodb lahko nudilo resnično videnje, a se zadovoljijo s patriotskimi ali religijskimi puhlicami, tehnološkimi čudeži ali zidanjem gradov v oblake, pisci si ne poskušajo zamisliti resnice. Modno temačna antiutopija le preokrene puhlice in uporabi kislino namesto saharina, a se še naprej izogiba ukvarjanju s človeškim trpljenjem in pristnimi možnostmi. Domišljijska fikcija, ki jo občudujem, predstavlja alternative statusu quo, ki ne dvomijo le v vseprisotnost in nujnost obstoječih institucij, temveč razširijo področje družbenih možnosti in moralnega razumevanja. To lahko naredijo tako naivno in upajoče kot prve tri televizijske serije Zvezdne steze ali s tako zapletenimi, prefinjenimi in dvoumnimi miselnimi konstrukcijami kot romani Philipa K. Dicka ali Carol Emshwiller; a gibanje je prepoznavno isto – impulz delanja spremembe zamisljive.

Lastne nepravičnosti ne bomo prepoznali, če si ne moremo zamisliti pravice. Ne bomo svobodni, če si ne zamislimo svobode. Ne moremo zahtevati, da poskusi doseči pravico in svobodo nekdo, ki ni imel priložnosti, da bi si ju zamislil kot dosegljivi.

(A War without End; The Wave in the Mind: Talks and Essays on the Writer, the Reader, and the Imagination, 2004; str. 218-220)

Sarah Lefanu www

S sposojanjem od drugih literarnih oblik [ZF] pusti avtorjem odvaditi se od znanega in napraviti novo in čudno znano. Ti dve možnosti, navidez protislovni (toda ZF je polna protislovij) nudita velikansko področje pisateljicam, ki se tako osvobodijo vezi realizma. Družbene in spolne hierarhije sodobnega sveta lahko raziskujemo skozi proces »odtujitve« in s tem izzivamo normativne ideje spolnih vlog; vizije drugačnih svetov lahko ustvarimo, naredimo znane bralcu skozi pripovedni proces. ZF pripoved lahko razbije, ali zgradi. […] Sodobna znanstvena fantastika nudi ta subverzivni potencial, osnovan na einsteinovskem modelu vesolja, v katerem je osrednji trop entropija. ZF nudi jezik za pripoved o sanjah, za razgradnjo sebe in za zasliševanje kulturne ureditve.
(Feminism and Science Fiction; Indiana University Press, 1988; 21-3)

Sam J. Lundwall (1941–) www wiki

Poenostavljena definicija bi se glasila, da avtor »prave« znanstvenofantastične zgodbe gradi (ali trdi, da gradi) na znanih dejstvih, razvitih na kredibilen način […]

Barry M. Malzberg (1939–) www wiki

Veja fikcije, ki se ukvarja z možnimi učinki spremenjene tehnologije ali družbenega sistema na človeštvo v namišljeni prihodnosti, spremenjeni sedanjosti ali alternativni preteklosti.
(Collier’s Encyclopedia; 1981)

Neža Maurer (1930–) wiki

V znanstveni fantastiki sta dve možnosti: ali opisujejo prihodnost – ni rečeno, da bo takšna, gotovo pa bo drugače kot danes – in to me zelo vleče ali pa dobre in slabe lastnosti tako predimenzionirajo, da jih moraš razumeti, tudi če si totalen bedak.
(Neža Maurer: Znanstveno fantastiko imam neskončno rada, Dnevnik; 23. 12. 2011)

Judith Merrill (1923–1997) www wiki

Spekulativna fikcija: zgodbe, katerih cilj je raziskovati, odkrivati, učiti se skozi projekcijo, ekstrapolacijo, analogijo, preverjanje hipotez o naravi vesolja, človeka, »resničnosti«.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 257)

Tako imenovana »znanstvena fantastika« je spekulativna ali ekstrapolativna literatura (ali včasih vizualna umetnost ali glasba), ki se na nek način ukvarja z idejo spremembe – in najpogosteje spreminja človeške odzive glede na spremenjeno ali spreminjajoče se okolje ali alternativno resničnost. Najpogosteje, preprosto, »fikcija prihodnosti«.

Michael Moorcock (1939–) www wiki

Znanstvena fantastika je oblika fantastične fikcije, ki razlaga umišljene perspektive moderne znanosti.

Sam Moskowitz (1920–1997) www wiki

Znanstvena fantastika je veja fantastike, prepoznavna po dejstvu, da bralcem lajša »voljno napetost nejevere« z uporabo atmosfere znanstvene kredibilnosti za svoje domišljijske spekulacije v fizikalni znanosti, prostoru, času, družbenih vedah in filozofiji.
(Explorers of the Infinite; 1963)

Aleksej Panšin (1940–) www wiki

Znanstvena fantastika je sestavljena iz dejstev in zaskrbljenosti glede sprememb; znanstvena fantastika, ki ignorira dejstva in spremembe, lahko postane manj zastrašujoča in bolj priljubljena, vendar je toliko, kolikor je površna, neumna, netočna, plašno bedasta ali dolgočasna, tudi manj pomembna na drug in bolj pomemben način, in zagotovo slaba kot znanstvena fantastika.

[N]jena privlačnost leži […] v edinstveni priložnosti, ki jo ponuja za umeščanje poznanih stvari v neznane kontekse, in neznane stvari v poznane kontekste, in s tem prinaša sveže vpoglede in perspektivo.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 256)

Frederik Pohl (1919–) www wiki

To je tista reč, na katero pokažejo ljudje, ki razumejo znanstveno fantastiko, ko na kaj pokažejo in rečejo: »To je znanstvena fantastika!«
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982; str. 257)

Prihodnost, ki jo upodablja dobra ZF zgodba, bi morala biti dejansko možna, ali vsaj verodostojna. To pomeni, da bi moral biti pisatelj sposoben prepričati bralca (in samega sebe), da se čudesa, ki jih opisuje, lahko res uresničijo … in to je lahko težavno, ko enkrat dobro pogledate svet okoli vas.
(The Shape of Things to Come and Why It Is Bad, SFC; december 1991)

Če bi me kdo prisilil, da spišem kratek opis razlik med ZF in fantastiko, bi verjetno dejal, da ZF zre proti namišljeni prihodnosti, medtem ko se fantastika na splošno ozira v namišljeno preteklost. Obe sta lahko zabavni. Obe sta lahko, morda včasih dejansko sta, celo navdihujoči. Toda tako kot ne moremo spreminjati preteklosti, in se ne moremo izogniti spreminjanju prihodnosti, je le ena od njiju lahko resnična.
(Pohlemic, SFC; maj 1992)

To je pravo bistvo ZF, veste: velika resničnost, ki prežema resnični svet, v katerem živimo: resničnost spremembe. Znanstvena fantastika je sama literatura spremembe. Dejansko je edina takšna literatura, ki jo imamo.
(Pohlemic, SFC; maj 1992)

Ali mi zgodba pove kaj, kar je vredno vedeti, česar prej še nisem vedel, o odnosu med človekom in tehnologijo? Ali me pouči o kakšnem področju znanosti, glede katerega sem bil v temi? Ali mi odpre novo miselno obzorje? Ali me navede k novemu tipu razmišljanja, ki se ga sicer morda sploh ne bi domislil? Ali nakazuje možnosti o alternativnih možnih potekih prihodnosti za moj svet? Ali razjasni današnje dogodke in trende s tem, da mi pokaže, kam bodo morda vodili jutri? Ali mi ponudi svež in objektiven pogled na moj lasten svet in kulturo, morda skozi oči popolnoma drugačnega bitja, s planeta, oddaljenega svetlobna leta? Te lastnosti niso le med tistimi, ki naredijo znanstveno fantastiko dobro; naredijo jo edinstveno. Naj bo še tako čudovito napisana, zgodba ni dobra znanstvena fantastika, če nima dobrih ocen s tega vidika. Vsebina zgodbe je ravno tako veljaven kriterij kot stil.

Terry Pratchett (1948–) www wiki

Vedno mi je bila všeč ideja o (morebiti prisilnem) podeljevanju posebne nagrade Hugo literatom, ki pišejo knjige, prepojene s temami mainstreamovske ZF, a nato zanikajo, da je to ZF, “ker ne govori o robotih in vesoljskih plovilih”.

Eric S. Rabkin (1946–) www

Delo pripada žanru znanstvene fantastike, če je njegov pripovedni svet vsaj nekoliko drugačen od našega lastnega sveta, in če je ta razlika očitna glede na ozadje organizirane celote znanja.
(The Fantastic In Literature; Princeton University Press, 1976)

Dick Riley

Na svojem vrhuncu znanstvena fantastika nima tekmeca pri ustvarjanju drugega vesolja izkušenj, pri prikazovanju, kako smo videti v zrcalu tehnološke družbe ali skozi oči nečloveka.
(Critical Encounters; New York, 1978)

Natalie M. Rosinsky www

Spekulativna fikcija kombinira fantastiko in znanstveno fantastiko, saj »raziskave ženskih študij in nova fizika kažeta, da so takšni konvencionalni koncepti (ne)verjetnosti omejeni in obremenjeni z vrednotami«.

Joanna Russ (1937–2011) wiki

V znanstveni fantastiki je obilo ženskih podob, a komaj kaj žensk.
(Joanna Russ Quotes)

Znanstvena fantastika je »kaj če« literatura, ker ne prikazuje stvari, kakršne so, temveč stvari, kakršne bi lahko bile, in za ta »lahko bile« mora avtor ponuditi racionalno, resno, dosledno razlago, ki (po besedah Samuela Delanyja) ne greši proti tistemu, za kar je znano, da je znano.
(What If … Literature v Contemporary Literary Scene, ur. F. V. Magill; 1973; str. 197)

Znanstvena fantastika, kot srednjeveško slikarstvo, naslavlja um, ne očesa. Ne predstavi nam reprezentacije tistega, za kar iz neposrednih izkušenj vemo, da je resnično; namesto tega nam ponudi tisto, za kar vemo, da je resnično na druge načine – ali v primeru znanstvene fantastike tisto, za kar vemo, da je najmanj možno. Zato lahko pisatelj znanstvene fantastike upodobi Jupiter tako enostavno kot srednjeveški slikar nebesa; noben od njiju tam še ni bil, toda to ni važno. Obrniti se od moderne fikcije k znanstveni fantastiki je nenavadno podobno temu, če bi se obrnili od renesančnega slikarstva, z vso tisto čutnostjo in perspektivo, k jasnosti in razumljivosti idejnih slikarjev. Iz tega razloga se znanstvena fantastika, podobno kot srednjeveška umetnost, lahko ukvarja s transcendentalnimi dogodki. Od tu izvira nagnjenost znanstvene fantastike k čudenju, strahospoštovanju in religioznemu ali kvazireligioznemu odnosu do vesolja.
(How To Write Like a Woman: Essays in Feminism and Science Fiction; 1995; 9)

Fred Saberhagen (1930–) www wiki

Literarni žanr, razvit predvsem v 20. stoletju, ki se ukvarja z znanstvenimi odkritji ali razvojem, ki je, najsi je postavljen v prihodnost, fiktivno sedanjost ali domnevno prihodnost, superioren ali enostavno drugačen od obstoječega.
(Encyclopedia Britannica, 15. izdaja; 1979)

Robert Scholes www wiki

ZF lahko »ustvari moderno zavest za človeško raso«, vendar pa vsebuje tudi »trivialna, kratkotrajna popularna fikcijska dela, ki so komaj berljiva«.

Thomas N. Scortia (1926–1986) www wiki

[Znanstvena fantastika ima] humanistično predpostavko, da so naravni zakoni podložni človeški logiki in še več, podložni logični ekstrapolaciji.

Tom Shippey (1943–) www 2 wiki

Znanstveno fantastiko je težko definirati, ker je to literatura spremembe in se spreminja, medtem ko jo poskušaš definirati.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski, str. 258; New York: Berkeley, 1982)

Znanstveno fantastiko lahko jasno opišemo kot del literarne oblike, ki bi ji lahko rekli »fabrilna«. »Fabrilno« je nasprotje »pastoralnega«. Toda medtem, ko je »pastoralno« uveljavljena in precej predebatirana literarna oblika, ki so jo poznali že v starem veku, njenega temnega nasprotja literarni zakonodajalci še niso sprejeli, niti poimenovali. Vendar pa je nasprotje očitno. Pastoralna literatura je ruralna, nostalgična, konzervativna. Idealizira pretekost in se nagiba k spreobračanju kompleksnosti v enostavnost; njena osrednja podoba je pastir. Fabrilna literatura (v kateri je znanstvena fantastika zdaj daleč najpomembnejši žanr) je silno urbana, razdiralna, usmerjena v prihodnost, željna novosti; njena osrednja podoba je »faber«, kovač, zdaj v znanstveni fantastiki razširjen na pomen stvarnika artefaktov na splošno – kovinskih, kristalnih, genetskih ali celo družbenih.
(Introduction, The Oxford Book of Science Fiction; Oxford, 1992)

Norman Spinrad (1940–) www 2 wiki

Obstaja le ena definicija znanstvene fantastike, za katero se zdi, da ima pragmatičen smisel: »Znanstvena fantastika je vse, kar se objavi kot znanstvena fantastika.«
(The SF Book of Lists, stran 257, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski; New York: Berkeley, 1982)

Brian Stableford (1948–) www wiki

Prava znanstvena fantastika [je] fikcija, ki poskuša graditi logično razumljive domišljijske svetove, osnovane na premisah, ki jih dopušča svetovni nazor sodobne znanosti.
(rahla priredba iz častnega govora; ConFuse 91)

Znanstvena fantastika je pravzaprav vrsta fikcije, skozi katero se ljudje naučijo več o življenju v resničnem svetu s tem, ko obiskujejo namišljene svetove, nepodobne našemu, da skozi prijetne miselne eksperimente raziskujejo, kako bi lahko stvari potekale drugače.
(iz častnega govora; ConFuse 91)

V pravi znanstveni fantastiki je pristno to, da se pisatelj znanstvene fantastike ne sme kar ustaviti z besedami: No, če se to mora zgoditi zaradi zgodbe, bom to kar storil in izumil izgovor, zakaj je možno. Dostojna znanstvena fantastika bi morala od ljudi zahtevati, da začnejo raziskovati posledice tistega, kar so izumili. In zato mislim, da je znanstvena fantastika, v pravem pomenu, sposobna biti znanstvena. Ne v smislu, da lahko predvidi prihodnost znanosti, temveč da lahko prevzame nekakšno različico same znanstvene metode, vleče jo v raziskovanje posledic hipotez in tega, kako se stvari ujemajo.
(iz intervjuja na Science in SF, ConFuse 91)

Theodore Sturgeon (1918–1985) www www wiki

Znanstvenofantastična zgodba je zgodba, zgrajena okoli človeških bitij s človeškim problemom in človeško rešitvijo, ki se sploh ne bi mogla primeriti brez svojega znanstvenega konteksta.
(definicijo priredil Damon Knight v The Century of Science Fiction; 1962)

Darko Suvin (1930–) www wiki

Definirati bi jo [znanstveno fantastiko] bilo treba kot fikcijsko zgodbo, ki jo določata hegemonski literarni mehanizem prostora in/ali dramatis personae, ki sta (1) radikalno ali vsaj pomembno drugačna od empiričnih časov, krajev in likov »mimetične« ali »naturalistične« fikcije, vendar pa (2) se ju kljub temu – do stopnje, do katere se ZF razlikuje od drugih »fantastičnih« žanrov, t.j., ansamblov fikcijskih zgodb brez empirične veljavnosti – hkrati dojema kot ne nemogoča znotraj spoznavnih (kozmoloških in antroploških) norm avtorjeve epohe.
(Predgovor, Metamorphoses Of Science Fiction; Yale University Press, New Haven, 1979)

ZF je, torej, literarni žanr, čigar nujna in zadostna pogoja sta prisotnost in interakcija odtujitve in spoznanja, in čigar glavni formalni mehanizem je namišljeno ogrodje alternative avtorjevemu empiričnemu okolju.
(prvo poglavje, Metamorphoses Of Science Fiction; Yale University Press, New Haven, 1979)

Kelvin R. Throop III (1928–) www wiki

Ali ni zanimivo, da se znanstveni fantastiki posmehujejo ljudje, ki poslušajo vremenske napovedi in ekonomiste?
(Quotations by Author Kelvin Throop III)

Alvin Toffler (1928–) www wiki

Z izzivanjem antropocentrizma in temporalnega provincializma znanstvena fantastika odpre celotno civilizacijo in njene premise konstruktivni kritiki.

Jack Williamson (1908–) www wiki

»Trda« znanstvena fantastika […] preiskuje alternativne mogoče prihodnosti z razumnimi ekstrapolacijami na precej podoben način, kot dobra zgodovinska fikcija rekonstruira verjetno preteklost. Celo odštekana fantastika lahko predstavlja pomemben preizkus človeških vrednot, izpostavljenih novemu okolju. S tem, ko svoje najbolj važne ideje izpelje iz napetosti med trajnostjo in spremembo, znanstvena fantastika kombinira odklone novosti s primerno vrsto realizma.

Donald A. Wollheim (1914–1990) www wiki

Znanstvena fantastika je tista veja fantastike, ki sicer ni verna današnjemu znanju, vendar pa jo verodostojno napravi bralčevo prepoznavanje znanstvenih možnosti nekoč v prihodnosti ali v nedoločeni preteklosti.
(The SF Book of Lists, urednika Malcom Edwards & Maxim Jakubowski, str. 258; New York: Berkeley, 1982)